Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje

4848. Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje

Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 32/08 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o Krajinskem parku Ljubljansko barje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(cilji zavarovanja)

(1)

S ciljem, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in ohranja ter krepi krajinska pestrost, se območje Ljubljanskega barja določi za Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).

(2)

Cilj zavarovanja krajinskega parka je tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, skladnega s krajevno tradicijo območja. V to se vključujejo prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev, spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja in sprostitve ter duhovne bogatitve človeka.

(3)

V krajinskem parku se omogočajo in spodbujajo povezovanje socialnega in gospodarskega razvoja, doseganje okoljskih standardov, sonaravna raba naravnih virov, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora skladno s cilji krajinskega parka.

(4)

Varstveni cilji v krajinskem parku so: ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur.

(5)

Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem državnih in lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter drugimi ukrepi na državni in lokalni ravni.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa območja krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij, pravila ravnanja, varstvene režime, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev krajinskega parka.

(2)

S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.

3. člen

(ime in znak krajinskega parka)

(1)

Ime krajinskega parka je »Krajinski park Ljubljansko barje«.

(2)

Krajinski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka).

II. KRAJINSKI PARK, VARSTVENA OBMOČJA IN OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA

4. člen

(značilnosti in namen krajinskega parka)

(1)

Krajinski park je območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo.

(2)

Krajinski park je namenjen:

-

varovanju ekološke celovitosti ekosistemov in preprečevanju posegov in dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile;

-

ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi ohranjanja za območje krajinskega parka značilne krajine;

-

varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot;

-

spodbujanju trajnostnega razvoja;

-

obiskovanju v duhovne, znanstvene, izobraževalne, rekreacijske in turistične namene v obsegu in načinu, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji krajinskega parka.

5. člen

(značilnosti in nameni varstvenih območij)

(1)

Krajinski park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje.

(2)

Prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter tistih elementov krajine, ki zagotavljajo njihov obstoj. Na prvem varstvenem območju se izvaja kmetijska dejavnost, ki je prilagojena doseganju ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov. Prvo varstveno območje obsega predvsem: območja najvrednejših in najbolj ogroženih habitatnih tipov v območju pogostih poplav (travnikov s prevladujočo stožko ter nižinske in montanske do alpinske hidrofilne združbe z visokim steblikovjem, ilirsko hrastovo-belogabrovega gozda), osrednji del habitata velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, habitatov tistih živalskih vrst, ki se pojavljajo lokalno oziroma imajo posebne zahteve glede habitata (vidra, vodomec, čapljica, močvirska sklednica in zavarovane vrste rib) in območja večjih vodotokov ter stoječih voda. V prvem varstvenem območju so tudi območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

(3)

Drugo varstveno območje je naravovarstveno pomembno in je namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine. Na drugem varstvenem območju se opravljata tudi sonaravna kmetijska dejavnost in trajnostna raba drugih naravnih virov tako, da sta za naravo čim manj moteči. Drugo varstveno območje obsega predvsem: območja najvrednejših travniških habitatnih tipov zunaj območij pogostih poplav, preostale habitate velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, ki niso zajeti v prvem varstvenem območju, del habitatov ogroženih vrst metuljev in malega podkovnjaka ter bistvene dele habitatov drugih travniških in grmovnih vrst ptic. V drugem varstvenem območju so tudi območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

(4)

Tretje varstveno območje je prednostno namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja, na katerem sta dovoljeni raba prostora in pozidava tako, da sta usklajeni s cilji krajinskega parka. Namenjeno je tudi ohranjanju narave, vsaj v trenutni kakovosti, in preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter spodbujanju kmetijske in turistične dejavnosti. To je območje travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih habitatnih tipov, ki so habitati tistih mednarodno varovanih vrst, ki so prisotne na pretežnem delu krajinskega parka, in naravnih vrednot ter območij značilne krajine Ljubljanskega barja. V tretjem varstvenem območju so naselja, območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(ožja zavarovana območja)

V krajinskem parku se določijo ožja zavarovana območja:

1.

Naravni spomeniki:

-

naravni vrednoti Ljubljanica (ident. št. 167 – reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike) in Bistra (ident. št. 7821 – desni pritok Ljubljanice na Ljubljanskem barju) se določita za Naravni spomenik Ljubljanica;

-

naravna vrednota Močilnik (ident. št. 83 – zatrepna izvirna dolina Male Ljubljanice z izviroma Veliki Močilnik in Mali Močilnik) se določi za Naravni spomenik Močilnik;

-

naravna vrednota Retovje (ident. št. 734 – zatrepna izvirna dolina Velike Ljubljanice z izviri Veliko Okence, Malo Okence, izvir Pod skalo in izvir Pod orehom) se določi za Naravni spomenik Retovje;

-

naravna vrednota Ljubija (ident. št. 733 – skupina izvirov Ljubije, pritoka Ljubljanice) se določi za Naravni spomenik Ljubija;

-

naravna vrednota Bistra – Grajski izvir (ident. št. 77 – vrsta izvirov Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika–Borovnica) se določi za Naravni spomenik Bistra – Grajski izvir;

-

naravna vrednota Bistra – Zupanov izvir (ident. št. 1412 – vrsta izvirov Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika–Borovnica) se določi za Naravni spomenik Bistra – Zupanov izvir;

-

naravna vrednota Bistra – Galetov izvir (ident. št. 1490 – kraški izviri Bistre, pritoka Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja pri Bistri) se določi za Naravni spomenik Bistra – Galetov izvir;

-

naravna vrednota Jezero pri Podpeči (ident. št. 226 – kraško jezero s poplavno ravnico pri Podpeči) se določi za Naravni spomenik Jezero pri Podpeči;

-

naravna vrednota Jurčevo šotišče (ident. št. 4433 – ostanki šote zahodno od Bevk) se določi za Naravni spomenik Jurčevo šotišče.

2.

Naravni rezervati:

-

naravna vrednota Strajanov breg (ident. št. 7665 – dolina zgornjega toka potoka Strajanov breg z mokrišči pri Dreniku, rastišče loeselove grezovke (Liparis loeselii)) se določi za Naravni rezervat Strajanov breg;

-

naravna vrednota Goriški mah (ident. št. 61 – največja sklenjena površina ostankov visokega barja, na kateri je ohranjena plast šote, z bogato favno metuljev) se določi za Naravni rezervat Goriški mah;

-

naravna vrednota Barje pri Kostanjevici (ident. št. 148 – ostanek visokega barja pri Kostanjevici na Ljubljanskem barju) se določi za naravni rezervat Mali plac;

-

naravna vrednota Koslerjeva gošča (ident. št. 539 – ohranjen kompleks visokobarjanskega gozda z acidofilnimi drevesnimi vrstami, jugovzhodno od Črne vasi) se določi za Naravni rezervat Koslerjev gozd (Koslerjeva gošča);

-

naravna vrednota Draga pri Igu – ribniki (ident. št. 49 – ribniki v dolini Drage pri Igu) se določi za naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu;

-

območje najbolje ohranjenih travniških habitatov na Vrbovskih talih se določi za naravni rezervat Iški morost.

7. člen

(meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij)

(1)

Meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1: 25.000.

(2)

Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem prikazu na parcelo natančno.

(3)

Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiškokatastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri lokalnih skupnostih na območju krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovne lokalne skupnosti), krajevno pristojnih upravnih enotah in pri upravljavcu parka.

(4)

Meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane tudi na publikacijskih kartah v merilu 1: 100.000, ki sta kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI

8. člen

(razvojne usmeritve)

(1)

Razvojne usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, in temeljijo na primerjalnih prednostih krajinskega parka ter omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj parkovnih lokalnih skupnosti in prebivalcev ter krepijo gospodarsko konkurenčnost območja.

(2)

V krajinskem parku se v skladu s cilji krajinskega parka spodbuja trajnostni razvoj, omogočajo se nove razvojne možnosti prebivalcev ter spodbujajo aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave, celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, vzdrževanju in ohranjanju za park značilne krajine ter izboljševanju stanja okolja.

(3)

Trajnostni razvoj iz prvega in drugega odstavka tega člena se uresničuje:

-

z ohranjanjem in izboljševanjem obstoječega krajinskega in poselitvenega vzorca, s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, kulturne dediščine in krajinske pestrosti;

-

s spodbujanjem in povezovanjem razvoja kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki s trajnostno rabo naravnih dobrin, uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri ter skladno z varstvom kulturne dediščine omogočajo nove razvojne možnosti prebivalcem;

-

s spodbujanjem ohranjanja kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park značilne krajine;

-

z urejanjem prostora in obnovo naselij tako, da se ohranjajo kulturna dediščina, kakovost in značilnost krajine in izboljša cestna infrastruktura ter izboljšata in zagotovita komunalna in druga javna infrastruktura;

-

s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter izdelkov, ki so tradicionalno prisotni na tem območju;

-

s spodbujanjem razvoja novih podjetniških priložnosti, dopolnilnih dejavnosti, povezanih z izvajanjem različnih programov v krajinskem parku, ter razvoja parkovnih izdelkov in njihovega trženja, ki omogočajo nove zaposlitvene možnosti oziroma ustvarjanje dodatnega prihodka prebivalcem;

-

z usmerjanjem opravljanja dejavnosti in posegov na ekološko manj občutljiva območja v času in na prostoru, ki ne sovpada z obdobji, neugodnimi za živali in rastline rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastline in živali);

-

z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka;

-

s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte za ohranjanje narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja naravnih virov ter v izobraževalne in turistične ter skupne dejavnosti, programe in projekte krajinskega parka.

9. člen

(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)

(1)

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti:

-

s sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev in parkovnih lokalnih skupnosti pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in meddržavnih virov;

-

s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni s cilji krajinskega parka;

-

s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;

-

s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so skladne s cilji krajinskega parka;

-

z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz tretjega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih parkovnih lokalnih skupnosti in države;

-

z usposabljanjem in ozaveščanjem prebivalcev ter strokovno pomočjo.

(2)

Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz tretjega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

(3)

V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu z razvojnimi programi in cilji krajinskega parka.

IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA

Varstveni režimi

10. člen

(splošni varstveni režim)

(1)

V krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka.

(2)

V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:

1.

izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in posledično slabo vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

2.

izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;

3.

izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za krajinski park značilne krajinske elemente ter značilne krajinske vzorce opredeljene v načrtu upravljanja;

Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Obvestilo o uporabi piškotkov

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Eko-Lex področje

Citati

Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Obvestilo o uporabi piškotkov