IZREK
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba v odločbah o kazenski sankciji, premoženjskopravnem zahtevku in odvzemu premoženjske koristi spremeni tako, da:
- se v pogojni obsodbi določi stranska denarna kazen 20 (dvajset) dnevnih zneskov po 15,00 (petnajst) EUR, to je 300,00 (tristo) EUR, ne določi pa se posebni pogoj, da je obsojenec dolžan povrniti povzročeno škodo oškodovanki B. B. v skupnem znesku 5.415,84 EUR v roku 1 (enega) leta od pravnomočnosti sodbe.
Stranska denarna kazen se izvrši in jo je obtoženec dolžan plačati v roku 3 (treh) mesecev od pravnomočnosti sodbe. Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 30,00 EUR, določilo 1 (en) dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 6 (šest) mesecev;
- se ne izreče stranska denarna kazen 20 (dvajset) dnevnih zneskov po 15,00 (petnajst) EUR, to je 300,00 (tristo) EUR;
- se oškodovanko B. B. na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku z njenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo;
- se obsojencu premoženjska korist v višini 9.024,13 EUR ne odvzame.
JEDRO
Kadar je poleg glavne kazni zapora kumulativno določena obvezna stranska denarna kazen, sodišče pa namesto glavne kazni zapora izreče pogojno obsodbo, je treba ravnati po določbi četrtega odstavka 58. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki sodišču omogoča, da v pogojni obsodbi poleg določitve glavne kazni določi tudi eno ali več stranskih kazni, ob čemer sme izreči, da se vse ali posamezne stranske kazni izvršijo.
Za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku so poleg določb civilnega materialnega prava relevantne tudi določbe civilnega procesnega prava. To velja zlasti glede določb o procesnih predpostavkah.
Načelo koncentracije iz 227. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insloventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se razteza tudi na adhezijski postopek in kazenskemu sodišču preprečuje vsebinsko (meritorno) odločanje o dajatvenem zahtevku. V obravnavani zadevi je oškodovanka v kazenskem postopku podala premoženjskopravni zahtevek po začetku stečajnega postopka, zato sodišče takšnemu zahtevku ni smelo ugoditi, pač pa bi oškodovanko moralo napotiti na pravdo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.