TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Ker je dopustno materialnopravni ugovor zastaranja podati do konca glavne obravnave, to posledično pomeni, da se lahko tudi nasprotna - tožeča stranka vselej do konca glavne obravnave opredeljuje do takšnega ugovora. Še posebej, ko je tožnik v skladu z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP pravočasno - do prvega naroka oziroma na njem navedel vse pravotvorne okoliščine, ki se nanašajo tudi na obstoj kazenske sodbe in posledično materialno-pravno zahtevo po upoštevanju daljšega zastaralnega roka, ki velja za kazenski pregon. Ker so bile trditve, da zastaralni rok še ni potekel, torej uveljavljane pravočasno, navedeno pravno pomembno dejstvo o obstoju kaznivega dejanja pa celo že pred tem, ni mogoče tožnika postavljati v slabši procesni položaj, kot toženo stranko, če bi npr. ta ugovor zastaranja podala že po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, pravotvorna dejstva za zastaranje pa bi sicer uveljavljala že pravočasno pred tem.

Ker je škodni dogodek nastal v juliju 2001, tožba bila vložena 7. 12. 2006, kazenska sodba z dne 8. 11. 2002 pa je pretrgala tek zastaralnega roka, ki bi tako potekel šele 8. 11. 2007 (relativni petletni), absolutni desetletni pa celo šele v letu 2012, zastaralni rok iz 377. člena ZOR še ni potekel.