TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani del sodbe se delno razveljavi, in sicer:

- v II. točki izreka sodbe glede odločitve o tožbenem zahtevku za plačilo izgubljenega zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem za obdobje po 21. 5. 2008 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2010 do plačila,

- v III. točki izreka sodbe glede odločitve o tožbenem zahtevku za plačevanje denarne rente zaradi trajne nezmožnosti za delo v znesku 1.335,32 EUR na mesec od 1. 2. 2011 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne rente dalje do plačila ter

- v drugem in tretjem odstavku IV. točke izreka sodbe, to je glede stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti prvotoženi in dugotoženi stranki

in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba drugotožene stranke se zavrne in se potrdi nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbe tožeče stranke se pridrži za končno odločbo, drugotožena stranka pa sama krije svoje stroške pritožbe. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo drugotožene stranke, prvotožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke.

O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o t. i. normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek.

V skladu z ustaljeno sodno prakso se tudi pri oškodovancih, ki pred škodnim dogodkom sicer niso imeli stalne zaposlitve, a so z delom redno pridobivali zaslužek, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.

Ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik pred škodnim dogodkom kontinuirano pridobival dohodke in da je njegova pasivnost pri iskanju nove zaposlitve posledica škodnega dogodka, je napačna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni s 50 % verjetnostjo dokazal, da bi v primeru, če škodnega dogodka ne bi bilo, iz istega dela še naprej redno pridobival zaslužek.