TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija zoper odločitev o stroških prevoza na delo in z dela se zavrže.

Sicer se reviziji ugodi in in se sodba sodišča druge stopnje v delu I. točke izreka v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje v I., II., III., V. in VII. točki izreka spremeni tako, da se zahtevek tožnice zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka.

V zvezi z varstvom, ki ga določata 189. člen ZDR in v zvezi s tem Pravilnik, je torej v podzakonskem aktu izrecno določena obveznost obveščanja delodajalca in predložitev zdravniškega potrdila o dojenju. Čeprav to v Pravilniku in ZDR ni izrecno določeno tudi za doječo delavko za namen uveljavljanja varstva po 115. členu ZDR, sta iz aspekta tega varstva položaj noseče delavke in delavke, ki doji, neposredno primerljiva. Zato je tudi v tem primeru treba šteti, da mora delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvestiti delodajalca o dojenju, to pa dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

To določbo je treba razumeti tako, da se od delavke, ki uveljavlja varstvo po 115. členu ZDR zaradi dojenja otroka, zahteva obvestitev delodajalca o dojenju. Delodajalec lahko (podobno kot v primeru nosečnosti) sprejme že samo obvestilo o dojenju (nosečnosti), vendar mora biti dejstvo, da se strinja z varstvom iz tega naslova že na podlagi obvestila (brez izrecnega zdravniškega potrdila) jasno. Če pa se na obvestilo o dojenju (brez dokazila) ne odzove izrecno ali če od delavke celo zahteva še predložitev zdravniškega potrdila, je delavka tista, ki mora dokazovati (s predložitvijo zdravniškega potrdila) dejstvo dojenja; dokazno breme je na njeni strani in ne na strani delodajalca.