TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Odločitev o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe, zaradi ugotovitve pomanjkanja pravnega interesa, da bi v tem postopku sodelovala kot stranski udeleženec po določbi 43. člena ZUP, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način, zato tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od (oziroma neenotnosti) sodne prakse. Revidentka namreč tudi ni utemeljila, zakaj naj bi bilo relevantno pravno in dejansko stanje v odločbah Vrhovnega in prvostopenjskega sodišča, na katere se sklicuje, primerljivo z obravnavano zadevo. Če pa revidentka meri na vprašanje priznanja položaja stranskega intervenienta revidentke kot zavezanke, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do revidentkinih spletnih strani, pa je Vrhovno sodišče že v več zadevah, ki so se nanašale prav na revidentko, odločilo, da ji tak položaj ne gre, ker za to nima pravnega interesa. Tega je namreč izčrpala s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom.

Ker navedene zelo hude posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, s katerim je bilo revidentki prepovedano prirejati spletne igre na srečo, revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.