TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 - ur. p. b., 2/04, 36/04 - ur. p. b., 52/07 in 73/07 - ur. p. b., 45/08) je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja pravice slepih in slabovidnih oseb do dostopa do sodnih pisanj ter do pisnih vlog strank in drugih udeležencev v postopku v zanje zaznavni obliki. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja morajo sodišča v pravdnem postopku slepi ali slabovidni osebi na njeno zahtevo zagotoviti dostop do sodnih pisanj ter do pisnih vlog strank in drugih udeležencev v postopku v zanjo zaznavni obliki. Za to potrebni stroški se izplačajo iz sredstev sodišča.

Iz načela nediskriminacije (kot temeljne prvine načela enakopravnosti) iz prvega odstavka 14. člena Ustave izhaja ne le zahteva po formalnem, ampak tudi zahteva po vsebinsko enakem obravnavanju. Ustavno nedopustna zato ni le neposredna, temveč tudi posredna diskriminacija. Ta je podana, če so posameznikom ali družbenim skupinam formalno sicer zagotovljeni enake pravice oziroma enak obseg pravic, oziroma ko so jim ti zagotovljeni, vendar so pri tem posamezniki v manj ugodnem dejanskem položaju v pogledu uresničevanja pravic oziroma izpolnjevanja obveznosti prikrajšani. Da bi se zagotovilo dejansko enakopravno obravnavanje takšnih (zaradi določene osebne okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave) zapostavljenih družbenih skupin oziroma posameznikov, lahko zahteva po prepovedi diskriminacije v določenih primerih pomeni tudi zahtevo po uveljavljanju potrebnih in primernih prilagoditev, ki naj takšen zapostavljen položaj teh skupin oziroma posameznikov preprečijo. Pozitivni ukrepi, ki so sprejeti s takšnim namenom, ne pomenijo posega v načelo enakopravnosti, ampak so namenjeni prav njegovemu uresničevanju. Opustitev oziroma odklonitev potrebnih in primernih prilagoditev v takšnem primeru zato pomeni poseg v pravico do enakopravnega oziroma nediskriminacijskega obravnavanja iz prvega odstavka 14. člena Ustave, ki je ustavno dopusten le, če prestane strogi test sorazmernosti. Obstoječa ureditev pravdnega postopka slepim in slabovidnim osebam, kljub temu da gre za objektivno zapostavljeno družbeno skupino, ne zagotavlja potrebnih in primernih prilagoditev, ki bi jim omogočale enakopravno uresničevanje njihove pravice do poštenega obravnavanja v postopku (22. člen Ustave). Takšna opustitev zakonodajalca pomeni ustavno nedopusten poseg v njihovo pravico do nediskriminacijskega obravnavanja (prvi odstavek 14. člena Ustave). Zakonodajalec namreč ni izkazal, da bi za odklonitev potrebnih in primernih prilagoditev obstajal kakšen ustavno dopusten razlog.