- PREDPIS
- VELJAVEN
Zakon o maturi (ZMat)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-592/2003, stran 2113 DATUM OBJAVE: 14.2.2003
VELJAVNOST: od 1.3.2003 / UPORABA: od 1.3.2003
RS 15-592/2003
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 4.5.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.3.2025: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 15/03, 115/06, 46/16 - ZOFVI-K, 37/24
592. Zakon o maturi (ZMat)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o maturi (ZMat)
Razglašam zakon o maturi (ZMat), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. januarja 2003.
001-22-8/03
Ljubljana, dne 7. februarja 2003.
dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O MATURI (ZMat)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa vsebino splošne mature in poklicne mature (v nadaljnjem besedilu: matura), pravice in obveznosti dijakov in dijakinj ter drugih kandidatov in kandidatk za opravljanje mature oziroma maturitetnih izpitov (v nadaljnjem besedilu: kandidati), sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature.
2. člen
(splošna matura)
Splošna matura je državni izpit.
S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov, programom maturitetnega tečaja in usposobljenost za univerzitetni študij. Z opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo.
Splošna matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Kandidat lahko izbere tudi šesti maturitetni predmet, ki ga izbere iz izbirnega dela (v nadaljnjem besedilu: predmeti splošne mature).
3. člen
(poklicna matura)
Poklicna matura je državni izpit.
S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij.
Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela (v nadaljnjem besedilu: predmeti poklicne mature).
4. člen
(opravljanje mature)
Kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji.
Kandidatom s posebnimi potrebami, ki so bili v izobraževalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi, v utemeljenih primerih (poškodbe, bolezen) pa tudi drugim kandidatom, se lahko, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, prilagodi način opravljanja mature in način ocenjevanja znanja.
Pravila za izvajanje mature za kandidate s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih za druge kandidate, določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
II. MATURITETNI PREDMETI
5. člen
(predmeti skupnega dela splošne mature)
Predmeti skupnega dela splošne mature so:
-
slovenščina,
-
tuj jezik in
-
matematika.
Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela splošne mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.
Predmeti skupnega dela splošne mature so obvezni za vse kandidate. Tuje jezike kot predmet skupnega dela splošne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne maturitetne komisije za splošno maturo v soglasju s senati univerz in samostojnih visokošolskih zavodov.
6. člen
(predmeti izbirnega dela splošne mature)
Predmete izbirnega dela splošne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za splošno maturo v soglasju s senati univerz in samostojnih visokošolskih zavodov izmed predmetov, ki se poučujejo v gimnaziji in so podlaga za visokošolski študij na več znanstvenih, umetniških ali strokovnih študijskih področjih.
Kandidat se ob prijavi k splošni maturi odloči, iz katerih predmetov bo opravljal splošno maturo, v skladu z izbirnimi pravili, določenimi z Maturitetnim izpitnim katalogom za splošno maturo.
7. člen
(predmeti skupnega dela poklicne mature)
Predmeti skupnega dela poklicne mature so:
-
slovenščina,
-
izpit iz temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta.
Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.
Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate. Temeljni strokovno-teoretični predmet kot predmet skupnega dela poklicne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
8. člen
(predmeti izbirnega dela poklicne mature)
Predmeti izbirnega dela poklicne mature so:
-
matematika ali tuj jezik,
-
izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine (v nadaljnjem besedilu: četrti predmet poklicne mature).
Tuje jezike kot predmet izbirnega dela poklicne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo.
Četrti predmet poklicne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo.
9. člen
(ravni zahtevnosti mature)
Izpiti iz posameznih maturitetnih predmetov se lahko opravljajo na osnovni in višji ravni zahtevnosti. Z njimi se ugotavlja širina in globina maturitetnega znanja.
Z maturitetnim izpitnim katalogom se lahko omeji število maturitetnih izpitov, ki jih kandidat opravlja na višji ravni zahtevnosti.
III. MATURITETNI ORGANI IN DRŽAVNI IZPITNI CENTER
10. člen
(maturitetni organi in Državni izpitni center)
Maturitetni organi in Državni izpitni center v skladu s svojimi pooblastili skrbijo za pripravo in izvedbo mature.
Maturitetni organi za splošno maturo so:
-
Državna komisija za splošno maturo;
-
državne predmetne komisije za splošno maturo;
-
šolske maturitetne komisije za splošno maturo;
-
šolske izpitne komisije za splošno maturo.
Maturitetni organi za poklicno maturo so:
-
Državna komisija za poklicno maturo;
-
državne predmetne komisije za poklicno maturo;
-
šolske maturitetne komisije za poklicno maturo;
-
šolske izpitne komisije za poklicno maturo.
11. člen
(sestava in imenovanje Državne komisije za splošno maturo)
Državna komisija za splošno maturo ima predsednika in dvanajst članov. Sestavljajo jo uveljavljeni strokovnjaki z različnih predmetnih področij splošne mature oziroma s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja.
Predsednika in devet članov imenuje minister, in sicer:
-
enega člana na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
-
tri člane izmed visokošolskih učiteljev na predlog univerz;
-
dva člana izmed ravnateljev gimnazij na predlog gimnazij;
-
enega člana izmed delavcev ministrstva, pristojnega za šolstvo;
-
enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje;
-
enega člana izmed predsednikov in članov državnih predmetnih komisij za splošno maturo in
-
enega člana izmed strokovnjakov za zunanje preverjanje znanja na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo.
Po funkciji so člani direktor Državnega izpitnega centra, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in predsednik Državne predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo.
Namestnika predsednika izvolijo izmed sebe, na predlog predsednika, člani Državne komisije za splošno maturo.
K obravnavi in reševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko Državna komisija za splošno maturo vabi tudi predstavnike državnih predmetnih komisij za splošno maturo in druge strokovnjake.
Predsednik, namestnik predsednika in člani se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Administrativna in strokovna opravila za Državno komisijo za splošno maturo opravlja Državni izpitni center.
Državna komisija za splošno maturo uredi svoje delo s poslovnikom.
12. člen
(pristojnosti Državne komisije za splošno maturo)
Državna komisija za splošno maturo obravnava strokovna vprašanja v zvezi s splošno maturo ter v okviru svojih pooblastil vodi strokovno pripravo splošne mature in spremlja njeno izvedbo. Pri tem:
-
na predlog Državnega izpitnega centra imenuje državne predmetne komisije za splošno maturo;
-
uskladi in predloži Maturitetni izpitni katalog za splošno maturo ter predmetne izpitne kataloge za splošno maturo Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje;
-
daje mnenje k predlogu izobraževalnih programov za gimnazije in k predlogu izobraževalnega programa za maturitetni tečaj;
-
usklajuje strokovno delo državnih predmetnih komisij za splošno maturo;
-
določi način in postopek varovanja podatkov in gradiv, ki so označeni kot izpitna tajnost;
-
sprejema letno poročilo za splošno maturo, ki ga najkasneje do 1. decembra tekočega leta predloži ministru, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje in univerzam ter samostojnim visokošolskim zavodom;
-
obravnava in odloča o pritožbah kandidatov in ugovorih na oceno v skladu s pristojnostmi;
-
imenuje izvedence za obravnavo ugovorov na ocene in pripravi navodila za njihovo delo;
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
13. člen
(sestava in imenovanje Državne komisije za poklicno maturo)
Državna komisija za poklicno maturo ima predsednika in dvanajst članov. Sestavljajo jo uveljavljeni strokovnjaki za poklicno in strokovno izobraževanje ter izobraževanje odraslih oziroma strokovnjaki s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja.
Predsednika in devet članov imenuje minister, in sicer:
-
enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje;
-
enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje;
-
enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih;
-
enega člana na predlog Andragoškega centra Republike Slovenije izmed predstavnikov organizacij za izobraževanje odraslih;
-
enega člana izmed predsednikov in članov državnih predmetnih komisij za poklicno maturo;
-
enega strokovnjaka za zunanje ocenjevanje na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo;
-
enega člana na predlog univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter višjih strokovnih šol;
-
enega člana izmed delavcev ministrstva, pristojnega za šolstvo;
-
dva člana na predlog poklicnih in strokovnih šol.
Po funkciji so člani direktorji Državnega izpitnega centra, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
Namestnika predsednika izvolijo izmed sebe, na predlog predsednika, člani Državne komisije za poklicno maturo.
Predsednik in člani se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Namestnik predsednika je voljen za štiri leta.
K obravnavi in reševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko Državna komisija za poklicno maturo vabi tudi predstavnike državnih predmetnih komisij za poklicno maturo in druge strokovnjake.
Administrativna in strokovna opravila za Državno komisijo za poklicno maturo opravlja Državni izpitni center.
Državna komisija za poklicno maturo uredi svoje delo s poslovnikom.
14. člen
(pristojnosti Državne komisije za poklicno maturo)
Državna komisija za poklicno maturo obravnava strokovna vprašanja v zvezi s poklicno maturo ter v okviru svojih pooblastil vodi strokovno pripravo na poklicno maturo in spremlja njeno izvedbo. Pri tem:
-
na predlog Državnega izpitnega centra imenuje državne predmetne komisije za poklicno maturo;
-
uskladi in predloži Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo v sprejem Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje in Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje;
-
usklajuje delo državnih predmetnih komisij za poklicno maturo;
-
določi način in postopek varovanja podatkov in gradiv, ki so označeni kot izpitna tajnost;
-
sprejme vmesno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 1. decembra v koledarskem letu in letno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 31. maja v naslednjem koledarskem letu in ju predloži ministru, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za izobraževanje odraslih ter pošlje univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom;
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
15. člen
(imenovanje in sestava državnih predmetnih komisij za splošno maturo)
Za posamezne predmete splošne mature Državna komisija za splošno maturo imenuje državne predmetne komisije za splošno maturo.
Državne predmetne komisije za splošno maturo sestavljajo predsednik, glavni ocenjevalec in najmanj en član. Glavni ocenjevalec je hkrati namestnik predsednika.
Predsednika in člane imenuje za štiri leta Državna komisija za splošno maturo na predlog Državnega izpitnega centra. Glavnega ocenjevalca imenuje Državni izpitni center najmanj za eno leto.
Za predsednika je lahko imenovan visokošolski učitelj, v primeru ko to ni mogoče, pa tudi srednješolski učitelj z nazivom svetovalec ali svetnik.
Za namestnika predsednika oziroma člana državnih predmetnih komisij za splošno maturo je lahko imenovan srednješolski učitelj, visokošolski učitelj in sodelavci ter drugi strokovnjaki, ki so se uveljavili na določenem predmetnem področju.
Državna predmetna komisija za splošno maturo ima tajnika, ki ga imenuje izmed svojih članov.
Naloge državnih predmetnih komisij za splošno maturo določi minister.
16. člen
(imenovanje in sestava državnih predmetnih komisij za poklicno maturo)
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.