TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/2000, 64/01, 110/02, 3/03 in 18/03 - ur. p. b.) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96, 11/01, 87/01, 34/03, 47/03 - ur. p. b., 53/05 in 70/05 - ur. p. b.) se zavržeta.

V okviru pooblastila, ki mu ga daje tretji odstavek 50. člena Ustave, je zakonodajalec sprejel ureditev, s katero je priznanje statusa žrtve vojnega nasilja omejil na različne kategorije civilnih oseb. Vendar je priznanje statusa žrtve vojnega nasilja omogočil samo tistim civilnim osebam, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja oziroma njegovih sodelavcev, iz kroga upravičencev pa v celoti izključil civilne osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom oboroženih sil druge strani v spopadu. Za opredelitev pojma civilne žrtve pa je odločilno, da gre za osebe, ki so bile izpostavljene nasilju zaradi vojnih dogodkov, ne da bi bile aktivno udeležene na strani katere od vojskujočih se strani. Po presoji Ustavnega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je navedeni krog civilnih žrtev vojne, ki so obdobje druge svetovne vojne doživljale v primerljivih okoliščinah, kot jih določa 1. člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN), v celoti izključil iz posebnega varstva, ravnal v neskladju s pooblastilom iz tretjega odstavka 50. člena Ustave. Pooblastilo, ki ga navedena ustavna določba daje zakonodajalcu, ni neomejeno. Zakonodajalec ga lahko izvršuje samo v okviru ustavnih načel in ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zakonodajalec je s tem, ko je v 6. členu ZZVN določil, da so iz kroga žrtev vojnega nasilja izključene osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale z okupatorjem, ravnal v okviru tega pooblastila. Ureditev, ki bi priznavala status žrtve vojnega nasilja osebam, ki so sodelovale z okupatorjem, bi bila lahko v neskladju s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in s tem v neskladju z Ustavo. Vendar pa iz Ustave ne izhaja, da bi bilo treba pojem žrtve vojnega nasilja omejiti samo na tiste civilne osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom oboroženih sil okupatorja. Zato ni v skladu z Ustavo, da je zakonodajalec iz kroga civilnih žrtev vojnega nasilja izključil vse tiste osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom oboroženih sil druge strani v spopadu.