IZREK
Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki II. izreka, tako da se glasi:
„II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati 135.685,18 EUR bruto in ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto zneske, obračunane od naslednjih mesečnih bruto zneskov:
mesečni bruto zneski (v EUR): zapadlost :
4.803,93 6. 7. 2009
4.511,73 6. 8. 2009
4.672,70 6. 9. 2009
4.743,34 6. 10. 2009
4.743,34 6. 11. 2009
4.687,83 6. 12. 2009
477,66 6. 12. 2009
4.045,38 6. 1. 2010
1.794,99 6. 2. 2010
4.748,07 6. 3. 2010
5.091,79 6. 4. 2010
4.834,00 6. 5. 2010
4.662,14 6. 6. 2010
4.748,07 6. 7. 2010
4.576,21 6. 8. 2010
5.005,86 6. 9. 2010
5.005,86 6. 10. 2010
5.005,86 6. 11. 2010
4.785,60 6. 12. 2010
4.372,53 6. 1. 2010
5.021,11 6. 2. 2011
4.413,10 6. 3. 2011
4.585,29 6. 4. 2011
4.400,71 6. 5. 2011
4.996,47 6. 6. 2011
4.824,01 6. 7. 2011
4.091,46 6. 8. 2011
4.617,86 6. 9. 2011
4.118,47 6. 10. 2011
3.931,27 6. 11. 2011
2.995,25 6. 12. 2011
372,27 6. 12. 2011
ter zakonske zamudne obresti od neto mesečnih zneskov od zapadlosti mesečnih zneskov do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo.
Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače (po višini določene neto zneske razlik v plači), se zavrne.
V ostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.
Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
JEDRO
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.