IZREK
Tožba se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje obvestila Sodnega sveta št. 3/14-497 z dne 23. 9. 2014, zavrže.
Tožbi se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločbe Sodnega sveta št. 2/14-83 z dne 4. 9. 2014 ugodi in se odločba Sodnega sveta št. 2/14-83 z dne 4. 9. 2014 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.
Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 285 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.
JEDRO
Izpodbijano obvestilo Sodnega sveta, da je slednji na 39. seji obravnaval tožnikovo kandidaturo in da ga na navedenem pozivu ni izbral, ni upravni akt in tudi ZS ne določa, da bi bilo zoper tovrstno obvestilo dopustno sprožiti upravni spor, zato je sodišče tožbo zoper obvestilo s sklepom zavrglo.
Izpodbijana odločba v izreku ne vsebuje odločitve o zavrnitvi tožnikove kandidature. Vendar pa to sam po sebi ni razlog za odpravo odločbe, kajti ta procesna napaka bi bila sama po sebi odločilna, le, če bi (lahko) vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Samovoljno vodenje sodišča zaradi imenovanja sodnika na vodstveno mesto brez njegovega soglasja in neupoštevanje obveznosti pri izdelavi ocen sodniške službe ter napake pri poslovanju v prekrškovnih zadevah nikakor niso nerazumni razlogi za zavrnitev kandidature, četudi ima tak kandidat podporo s strani treh mnenj, predsednice neposredno višjega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministra za pravosodje. Vendar to velja pod pogojem, da so razlogi za zavrnitev kandidature in povsem drugačno mnenje Sodnega sveta od mnenj v dokazni oceni tožene stranke dovolj natančno opisani, verodostojno ugotovljeni in utemeljeni in da se je kandidat o njih imel možnost izreči preden je Sodni svet odločil v zadevi. Na tej točki pa je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva do tolikšne mere, da je odločitev nezakonita. Ker je tožena stranka to, kar bi moralo biti v odločbi, navedla šele v odgovoru na tožbo, obrazložitev izpodbijanega akta ni zadostna, kar je imelo za posledico tudi, da se tožnik ni mogel izreči o očitkih pred izdajo odločbe.
Zakonodajalec je kot materialni pogoj za to, da sodnik sploh lahko kandidira za predsednika sodišča, predpisal, da kandidat prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča. Zakonodajalec je tudi predpisal, kaj „zlasti“ mora tak program vsebovati in na prvem mestu je „ocena stanja na sodišču“. Kandidati ne bi smeli imeti nobenih ovir za pridobitev podatkov tekočega stanja, tudi če bi določene ovire dejansko obstajale, saj bi bile nedopustne in bi jih bilo treba odpraviti pred odločanjem.
Anonimne pritožbe zoper sodnike in predsednike sodišč so lahko usmerjene v manipulacije in neutemeljene diskreditacije in so lahko podlaga za odločanje kvečjemu, če jih pristojni organ ustrezno preveri in šele na podlagi preverjenih anonimnih pritožb ugotovi določena relevantna dejstva, jih ustrezno dokumentira, da stranki možnost, da se o njih izreče in da se brani ter na tej podlagi odloči o zadevi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.