TFL Vsebine / Zbornik znanstvenih razprav

Na koncept naknadne nemožnosti izpolnitve iz OZ je vplival nemški BGB (pred reformo), in je primerljiv s švicarskim in italijanskim pravom. Precej zapleten institut omogoča razbremenitev dolžnika in vodi v prenehanje pogodbe, po drugi strani pa pomeni tudi posebno obliko kršitve pogodbe. Analiza domače pravne ureditve pokaže, da pojem nemožnosti pri razbremenitvi dolžnika ne igra nobene vloge, saj je odločilna le splošna razbremenitvena določba člena 240 OZ. Edina logična posledica nemožnosti je izključitev zahtevka na izpolnitev v naravi, nanaša pa se na vsakršno nemožnost. Posledice nemožnosti v vzajemnih pogodbah so enake posledicam kakršnekoli druge neizpolnitve, le da postavitev dodatnega roka pred odstopom ni smiselna. Institut naknadne nemožnosti bi bilo mogoče brez posebnih težav črtati, s čimer bi se približali trendom v primerjalnem pravu, ki gredo v smeri enotnega pojma kršitve pogodbe.

The concept of supervening impossibility in the Slovenian Obligations Code was influenced by the German BGB before the reform and is comparable to the one in Swiss and Italian law. This rather complicated institute enables exoneration of the debtor and leads to extinguishment of the contract; on the other hand it is a form of breach of contract. The analysis of Slovenian law shows that the notion of impossibility doesn’t play a role in exoneration of debtor since only the general exemption clause is relevant. The only natural consequence of impossibility is the exclusion of specific performance and it applies to any form of impossibility. The consequences upon the reciprocal obligation are the same as in any other case of non-performance, except that the setting of additional time for performance before termination is superfluous. The regulation of supervening impossibility could easily be abolished, thus bringing Slovenian contract law closer to trends in comparative law and a uniform notion of breach of contract.