TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 65/2014 z dne 28. 1. 2015, sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 240/2014 z dne 16. 10. 2014 in sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VIII Ps 2364/2012 z dne 14. 2. 2014 se razveljavijo. Zadeva se vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Stališče, da so izvedenska mnenja invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki z namenom nudenja strokovne pomoči delujejo pri Zavodu kot nosilcu javnega pooblastila, javne listine v smislu prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku, ne utemeljuje nobena v pravni znanosti sprejeta metoda razlage. Spregleda namreč eno izmed nujnih predpostavk, ki jih za prevalitev dokaznega bremena določa prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku – to je z zakonom poverjeno izvrševanje javnega pooblastila tistemu, ki je listino izdal. Ker navedeno stališče ne utemeljujejo razumni razlogi, je v nasprotju s prepovedjo sodniške samovolje, vsebovano v 22. členu Ustave.   V nasprotju z zahtevo po enakosti orožij pravdnih strank (22. člen Ustave) je zaključek sodišča prve stopnje in Višjega sodišča, da naj bi že iz pritožnikove izpovedbe na naroku ter izvedenskih mnenj invalidskih komisij Zavoda, ki so med seboj skladna, izhajalo, da telesna okvara ne obstaja. Ker sodišče nima potrebnega medicinskega znanja, da bi sámo ugotavljalo obstoj telesne okvare, sta sodišči pritožniku z zavrnitvijo predloga za postavitev neodvisnega izvedenca odvzeli možnost učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov nasprotne stranke, ki so bile ključne za odločitev Zavoda, izpodbijano v sodnem postopku.    Višje in Vrhovno sodišče sta ravnali v nasprotju z zahtevo po enakosti orožij pravdnih strank tudi zato, ker sta šteli, da pritožnikov dokazni predlog za postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke ni bil zadostno substanciran, saj naj bi bil podan zgolj zato, ker sta invalidski komisiji organa tožene stranke. Stališče o nesubstanciranosti dokaznega predloga za postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke v okoliščinah tega spora, v katerem je odločilno strokovno medicinsko znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, ter upoštevajoč, da je bil pritožnikov predlog za postavitev neodvisnega sodnega izvedenca utemeljen tudi na medicinski dokumentaciji, iz katere po njegovem mnenju in mnenju njegovega osebnega zdravnika, ki je podal predlog za uvedbo postopka za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, izhaja ugotovitev, da se je njegovo zdravstveno stanje od ugotovitve invalidnosti v letu 1997 poslabšalo in da to poslabšanje kaže na obstoj (nastanek) telesne okvare, vodi k zaključku, da se je sodišče pri svoji razsodbi v nasprotju z zahtevo po enakosti orožij odločilno oprlo na ugotovitve invalidskih komisij Zavoda.