TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da njen izrek sedaj v celoti glasi:

„1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 68854/2014-2 z dne 26. 5. 2014 ostane v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 12.642,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2014 dalje ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 28,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2014 dalje do plačila.

2. V presežku, to je za plačilo zneska 123.976,41 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede odmerjenih izvršilnih stroškov v višini 298,74 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi se zgoraj navedeni sklep o izvršbi razveljavi ter se tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne.

3. Pobotni ugovor tožene stranke se kot neutemeljen zavrne.

4. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti pravdne stroške v znesku 4.504,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.782,54 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Del relevantnega pogodbenega materialnega prava bi Smernice lahko postale šele, če bi bila njihova uporaba dogovorjena v pogodbi med pravdnima strankama, kar pa nesporno ni bila. Glede na navedeno tožnica nanje ne more uspešno opirati svojega zahtevka, saj toženke ne zavezujejo. Smernice kot take tudi sicer niso predpis oz. pravni vir, ki bi neposredno zavezoval države članice, temveč zgolj pripomoček, zaradi česar jih ni mogoče preprosto kar uporabiti ob sklicevanju na argument „a simili ad simile“, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pogoj za to, da se lahko v skladu s Smernicami uveljavi pavšalni popravek, je utemeljena ocena, da ni mogoče natančno ugotoviti finančnega vpliva nepravilnosti oz. višine neupravičenega izdatka (prim. točki 1.4.1. in 1.4.2. Smernic).