Zakon o vojnih invalidih (ZVojI)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Vojni invalid je oseba, ki je v okoliščinah po tem zakonu, kot neposredno posledico teh okoliščin brez svoje krivde dobila najmanj 20% okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo je imela že prej, ali za katero sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale, da se je pojavila.

Vojni invalid je vojaški vojni invalid, vojaški mirnodobni invalid in civilni invalid vojne.

Vojni invalidi se v skladu z zakonom lahko združujejo v društva vojnih invalidov.

Društvom vojnih invalidov in drugim nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju vojnih invalidov, se lahko v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih invalidov. O podelitvi statusa odloča ministrstvo, pristojno za vojne invalide, na podlagi temeljnega akta in programa organizacije, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju socialno-zdravstvenega varstva, rehabilitacije in vključevanja invalidov v okolje in delo ter na podlagi dejanske aktivnosti in porabe sredstev organizacije v določenem obdobju.

Kriteriji za presojo o določitvi statusa društva so še pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa, zagotovljen nadzor nad porabo javnih sredstev in pogodbeno urejena razmerja med društvom in ministrstvom za uresničevanje dejavnosti, ki so javni interes.

Društva vojnih invalidov pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero razpolagajo in jo uporabljajo za rekonvalescentno ali zdraviliško dejavnost.

Vojaški vojni invalid je oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki je dobila okvaro zdravja pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije, ter oseba, ki je dobila okvaro zdravja v enakih okoliščinah v bojih za obrambo slovenske severne meje (1918 in 1919), kot udeleženec narodnoosvobodilne vojne Slovenije (1941–1945) ali ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991).

Vojaški mirnodobni invalid je oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki je v miru pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti, ali pri opravljanju dolžnosti v vojaški šoli, kjer se šola, dobil okvaro zdravja, in oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki je dobil okvaro zdravja v miru pri opravljanju nadomestne civilne službe.

Vojaški mirnodobni invalid je tudi oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki je kot vojaška oseba dobil okvaro zdravja pri opravljanju vojaške dolžnosti izven Republike Slovenije v okviru mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela Republika Slovenija.

Vojaški mirnodobni invalid je tudi oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, pri katerem je nastala okvara zdravja pri opravljanju določenih nalog pripadnika civilne zaščite, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek okvare zdravja.

Civilni invalid vojne je oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki je dobil okvaro zdravja kot nevojaška oseba v naslednjih okoliščinah:

Civilni invalid vojne je tudi oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki je v okoliščinah iz prve ali druge točke prejšnjega odstavka dobil okvaro zdravja v tujini, kjer je bil zaradi vojne na ozemlju Republike Slovenije v zaporu, internaciji, konfinaciji, deportaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu ali na begu.

Civilni invalid vojne je tudi tujec, ki je dobil okvaro zdravja v okoliščinah iz prvega ali drugega odstavka tega člena, če je imel takrat stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter tujec, ki je dobil okvaro zdravja v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena.

Oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa vojnega invalida na dveh ali več podlagah, lahko pridobi status in pravice vojnega invalida le na eni podlagi, invalidnost pa se ji ugotovi po okvarah zdravja na obeh oziroma vseh podlagah.

Šteje se, da je podana krivda v smislu prvega odstavka 1. člena tega zakona, če je okvara zdravja ali smrt nastala kot posledica naklepne samopoškodbe ali samomora, razen če je bila samopoškodba ali samomor izveden z namenom, izogniti se sodelovanju z agresorjem.

Šteje se, da je okvara zdravja nastala oziroma, da se je poslabšala pri opravljanju vojaške dolžnosti, če je nastala oziroma se je poslabšala pri opravljanju vojaške službe vojaških obveznikov na služenju vojaškega roka ali na usposabljanju, za katerega se šteje, da je z njim opravljen vojaški rok ter pripadnikov rezervne sestave.

Šteje se, da je okvara zdravja nastala ali da se je poslabšala v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti, če je nastala ali se je poslabšala na poti od doma na zbirališče oziroma pri vrnitvi po opravljeni dolžnosti, na poti in ob vrnitvi z dovoljene zasebne odsotnosti, pa tudi med dovoljeno zasebno odsotnostjo, če je okvara zdravja nastala ali se je poslabšala brez krivde vojaške osebe in če ta ni opravljala dejavnosti, ki predstavlja povečano nevarnost kakor tudi v času, ko se je oseba, ki je opravljala vojaško službo, mudila v vojaškem ali drugem poslopju, plovilu ali drugod po ukazu oziroma z dovoljenjem pristojnega starešine.

Okvara zdravja ni nastala oziroma se ni poslabšala v okoliščinah iz 3. člena tega zakona, če je nastala oziroma se je poslabšala pri poklicnem opravljanju nalog na področju obrambe, notranjih zadev ali civilne zaščite.

Družinski člani, ki uživajo varstvo po tem zakonu, so:

Do varstva po tem zakonu so upravičeni naslednji družinski člani:

Vsaj tri leta trajajoča življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo, ima po tem zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza.

Pravice vojnega invalida so:

Vojni invalid - državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini ima pravico do invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo, v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, pa tudi druge pravice vojnega invalida po tem zakonu.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima vojni invalid - državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini pravico do invalidskega dodatka za čas, ko je na ozemlju Republike Slovenije, če je na njenem ozemlju neprekinjeno vsaj en mesec.

Vojni invalid - tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ima enake pravice kot vojni invalid - državljan Republike Slovenije.

Vojni invalid - tujec s stalnim prebivališčem v tujini ima pravico do invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo, v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, pa tudi pravico do povračila potnih stroškov.

Pravice družinskih članov padlega borca, umrlega vojnega invalida ali druge osebe so:

Družinski član - državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini ima pravico do družinske invalidnine, v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, pa tudi druge pravice družinskih članov po tem zakonu.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima družinski član - državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini pravico do družinskega dodatka za čas, ko je na ozemlju Republike Slovenije, če je na njenem ozemlju neprekinjeno vsaj en mesec.

Družinski član - tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ima enake pravice kot družinski član - državljan Republike Slovenije.

Družinski član - tujec s stalnim prebivališčem v tujini ima pravico do družinske invalidnine, v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, pa tudi pravico do povračila potnih stroškov.

Vojni invalid se razvrsti v skupino invalidnosti po stopnji okvare zdravja, izraženi v odstotku invalidnosti.

Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se poleg okvare zdravja, katere nastanek je v vzročni zvezi s poškodbo ali boleznijo, dobljeno v okoliščinah iz tega zakona, upoštevajo tudi druge okvare zdravja, katerih nastanek je posledica navedene okvare zdravja.

Po odstotku invalidnosti se vojni invalidi razvrstijo v deset skupin invalidnosti:

I. skupina - invalidi s 100% invalidnostjo, zaradi katere jim je priznan dodatek za pomoč in postrežbo;

II. skupina - invalidi s 100% invalidnostjo;

III. skupina - invalidi z 90% invalidnostjo;

IV. skupina - invalidi z 80% invalidnostjo;

V. skupina - invalidi s 70% invalidnostjo;

VI. skupina - invalidi s 60% invalidnostjo;

VII. skupina - invalidi s 50% invalidnostjo;

VIII. skupina - invalidi s 40% invalidnostjo;

IX. skupina - invalidi s 30% invalidnostjo;

X. skupina - invalidi z 20% invalidnostjo.

Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se v primerih, ko se je bolezen, ki jo je imel vojni invalid že prej, v pravno relevantnih okoliščinah poslabšala, in v primerih, ko za bolezen sicer ni mogoče ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere precej vplivale, da se je pojavila, upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj, trajanje in težo vojnih razmer oziroma razmer pri opravljanju nalog vojaške službe ter glede na druge okoliščine, ki so v posameznem primeru vplivale na bolezen.

Odstotka invalidnosti iz dokončne odločbe po prejšnjem odstavku zaradi poslabšanja bolezni, določenega pri prvem ugotavljanju invalidnosti, pozneje ni mogoče povečati, ne glede na nadaljnje poslabšanje okvare zdravja.

Invalidnina vojnega invalida se odmeri v mesečnem znesku po skupini invalidnosti.

Osnova za odmero invalidnine vojnega invalida znaša 111.729 tolarjev (v nadaljnjem besedilu: odmerna osnova).

Mesečni znesek invalidnine vojnih invalidov I. do X. skupine se odmeri v odstotku od odmerne osnove in znaša:

------------------------------------------
Skupina                           Odstotek
------------------------------------------
I.                                     100
II.                                     73
III.                                    55
IV.                                     41
V.                                      29
VI.                                     18
VII.                                    14
VIII.                                    8
IX.                                      6
X.                                       4
------------------------------------------

Vojni invalid, ki mu je vojna invalidnost priznana na podlagi amputacije okončin ali hude okvare njihove funkcije ali pa popolne izgube vida na obeh očesih kot neposredne posledice dobljene poškodbe ali bolezni, je upravičen do dodatka za posebno invalidnost, ki znaša - v odvisnosti od teže, vrste in vzroka okvare - 6%, 12%, 19% ali 25% odmerne osnove, oziroma 35% odmerne osnove, če je podana kombinacija najtežjih okvar zdravja.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ima vojni invalid najmanj V. skupine, ki mu je glede na njegovo celotno invalidnost, ne glede na njen izvor, neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ali stalno nadzorstvo, ki je slep ali nepokreten.

Vojni invalidi, ki jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ki so slepi ali nepokretni, so upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo I. stopnje.

Vojni invalidi, ki jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter tisti vojni invalidi, ki kot težji psihiatrični bolniki neogibno potrebujejo stalno nadzorstvo, so upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo II. stopnje.

Potreba po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, potreba po stalnem nadzorstvu ter nepokretnost se ugotavljajo po kriterijih in merilih, določenih po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od okoliščine, ali je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba po kriterijih iz 23. člena tega zakona na podlagi izključno ali pretežno vojne invalidnosti ali pa na podlagi izključno ali pretežno druge invalidnosti.

Višina dodatka za pomoč in postrežbo I. stopnje je enaka odmerni osnovi, višina dodatka za pomoč in postrežbo II. stopnje pa 50% odmerne osnove, če je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba na podlagi izključno ali pretežno vojne invalidnosti. Vojnim invalidom - upravičencem do dodatka za pomoč in postrežbo I. stopnje, ki izpolnjujejo še dodatni pogoj, da so stalno popolnoma inkontinentni za blato in urin, se dodatek za pomoč in postrežbo I. stopnje poveča za 25%.

Dodatek za pomoč in postrežbo se zagotavlja v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba na podlagi izključno ali pretežno druge invalidnosti.

V primeru, da je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba le na podlagi skupne invalidnosti, se zagotavlja dodatek za pomoč in postrežbo v višini iz drugega ali tretjega odstavka tega člena v odvisnosti od okoliščine, ali vojni invalid potrebuje pomoč in postrežbo pretežno na podlagi vojne invalidnosti ali pretežno na podlagi druge invalidnosti.

Kolikor na potrebo po pomoči in postrežbi v enaki meri vplivata vojna invalidnost in druga invalidnost, se šteje, da vojni invalid potrebuje pomoč in postrežbo pretežno na podlagi vojne invalidnosti.

V primeru, da je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba tako na podlagi vojne invalidnosti kot tudi na podlagi druge invalidnosti, pripada vojnemu invalidu dodatek za pomoč in postrežbo tiste stopnje in v tisti višini, ki je za vojnega invalida ugodnejša.

Kadar je vojni invalid - uživalec dodatka za pomoč in postrežbo v zdravstvenem ali drugem zavodu ali organizaciji, v kateri ima zagotovljeno potrebno pomoč in postrežbo, nima pravice do tega dodatka za čas bivanja v zavodu ali organizaciji.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za čas bivanja vojnega invalida v domu za starejše.

Vojni invalid s priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo je upravičen do povračila prispevkov od plače, ki jih je dolžan plačati za osebo, ki mu na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotavlja pomoč in postrežbo, vendar največ do višine prispevkov, obračunanih od plače v višini njegovega dodatka za pomoč in postrežbo, če ne uveljavlja podobne pravice po drugih predpisih.

Vojnemu invalidu se zagotavlja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka.

Vojnemu invalidu - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti.

Način povrnitve vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih uveljavi vojni invalid iz prejšnjega odstavka, uredita pristojna organizacija za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo, pristojno za vojne invalide (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.

Vojni invalid ima pravico do nadomestila plače do 30. dne začasne zadržanosti od dela v višini 100% osnove za nadomestilo.

Izplačnik nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela po prejšnjem odstavku izplača vojnemu invalidu nadomestilo plače v višini 100% osnove za nadomestilo, razliko med tem zneskom in nadomestilom plače, določenim s splošnimi akti delodajalca in ustrezno kolektivno pogodbo, pa izplačniku nadomestila plače nadomesti pristojna upravna enota, ki o pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji (v nadaljnjem besedilu: upravna enota).