TFL Vsebine / TFLGlasnik

Stečaj podjetja je postopek, s katerim se podjetje sooči, ko postane insolventno in ne more več izpolnjevati svojih finančnih obveznosti. To je lahko izredno stresna in zapletena situacija tako za lastnike podjetja kot za zaposlene. V tem članku bomo razložili ključne korake v stečajnem postopku, ugotovili, kakšno vlogo pri stečaju podjetja igra AJPES, ter pojasnili, kakšne so pravice delavcev v primeru stečaja podjetja.

Kaj je stečaj podjetja?

Stečaj podjetja je pravni postopek, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečaj nad podjetjem lahko začnejo upniki ali dolžnik (podjetje) sam, ko podjetje postane trajno plačilno nesposobno. Plačilna nesposobnost pomeni, da podjetje ni več sposobno izpolnjevati svojih obveznosti do upnikov, kot so dobavitelji, banke in zaposleni. V primeru stečaja se premoženje podjetja, ki je v postopku, proda, izkupiček od prodaje pa se porazdeli med upnike glede na njihov prednostni vrstni red. Glavni cilj stečajnega postopka je torej čim bolj pravično poplačati upnike in na ta način zapreti dolgove podjetja.

AJPES stečaji: kako spremljati stečajne postopke?

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki jo vsi bolje poznamo pod kratico AJPES, je organ, ki vodi tudi javno evidenco stečajev v Sloveniji. Na spletni strani AJPES-a lahko najdete seznam vseh trenutno aktivnih stečajnih postopkov, vključno z datumi začetka in zaključka postopkov. To je ključni vir informacij za vse, ki želijo preveriti stanje podjetij v stečaju. Za podjetja, ki želijo spremljati stečaje svojih poslovnih partnerjev ali konkurence, je redno preverjanje evidenc AJPES-a ključnega pomena, saj omogoča zgodnje prepoznavanje tveganj, ki lahko vplivajo na poslovanje.

Stečajni postopek: ključni koraki

Stečajni postopek je sestavljen iz več faz, ki jih morata tako podjetje kot tudi stečajni upravitelj natančno upoštevati.

1. Stečajni postopek se sproži z vložitvijo predloga. Predlog za uvedbo stečaja nad podjetjem lahko vložijo:

• dolžnik, torej podjetje, ki je plačilno nesposobno,
• družbenik, ki je osebno odgovoren za obveznosti podjetja,
• upnik, ki mora z verjetnostjo dokazati, da ima terjatev do dolžnika, ki že več kot dva meseca ni poravnana,
• javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki predlaga stečaj na podlagi terjatev delavcev do dolžnika, če so te neplačane več kot dva meseca.

Če so pogoji za uvedbo stečajnega postopka izpolnjeni, sodišče o tem izda sklep. Poleg sklepa o začetku stečajnega postopka sodišče izda tudi obvestilo, s katerim o postopku obvešča dolžnikove upnike. Tako sklep kot obvestilo sodišče na isti dan objavi na spletnem portalu AJPES.

2. Imenovanje stečajnega upravitelja: ko je stečaj podjetja uveden, sodišče imenuje stečajnega upravitelja. S tem prenehajo vsa pooblastila zastopnikov podjetja, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje. S tem trenutkom pride tudi do prenehanja pooblastil poslovodstvu dolžnika za vodenje njegovih poslov. Stečajni upravitelj ima nalogo, da upravlja s premoženjem podjetja, preuči finančno stanje in poskrbi za pravilno razdelitev premoženja med upnike.

Stečajni upravitelj se natančno seznani z vsem premoženjem podjetja, vključno z nepremičninami, premičninami in denarnimi sredstvi, ter tudi z vsemi dolgovi podjetja. Cilj je ustvariti natančen pregled nad vsemi obveznostmi podjetja in obsegom razpoložljivih sredstev za poplačilo dolgov.

3. Prijava terjatev: upniki dolžnika v stečajnem postopku morajo svoje terjatve do njega ustrezno prijaviti. Terjatve, ki niso prijavljene v predpisanem roku, prenehajo in jih kasneje ni mogoče več uveljavljati. Rok za prijavo terjatev je 3 mesece od dneva objave obvestila o začetku stečaja podjetja.

Stečajni upravitelj mora v roku enega meseca po izteku roka za prijavo terjatev jasno opredeliti, ali posamezno prijavljeno terjatev priznava ali prereka. Sodišče nato izda sklep o preizkusu terjatev, ki ga javno objavi. Upniki, katerih terjatve so bile izpodbijane, imajo možnost v enem mesecu od objave sklepa vložiti tožbo za ugotovitev veljavnosti svoje terjatve.

4. Oblikovanje stečajne mase in poplačilo upnikov: premoženje stečajnega dolžnika se združi v stečajno maso, ki se v okviru stečaja podjetja unovči in uporabi za pokritje stroškov postopka ter delno ali celotno poplačilo priznanih terjatev upnikov. Ko je razdelitev stečajne mase zaključena, upravitelj pripravi končno poročilo in ga posreduje sodišču. Sodišče na podlagi tega poročila izda sklep o zaključku stečajnega postopka. Na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečaja se dolžnik samodejno izbriše iz sodnega registra.

Stečaj podjetja in pravice delavcev

Ena največjih in verjetno tudi najpomembnejših skrbi ob stečaju podjetja so pravice delavcev, ki so pogosto med najranljivejšimi upniki. Že na začetku naj omenimo, da se terjatve delavcev, ki nastanejo pred začetkom stečaja, navadno obravnavajo kot prednostne terjatve, terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, pa kot strošek postopka samega.

Slovenska zakonodaja zagotavlja delavcem v primeru stečaja podjetja nekatere pravice:

• neizplačane plače in odpravnine: v primeru stečaja imajo delavci pravico do izplačila neizplačanih plač in odpravnin. Te terjatve imajo prednost pred terjatvami drugih upnikov, kar pomeni, da bodo delavci poplačani, preden bodo poplačani drugi upniki, kot so dobavitelji ali banke.
• jamstveni in preživninski sklad: če sredstva podjetja niso zadostna za pokritje vseh obveznosti do delavcev, lahko delavci uveljavljajo svoje pravice do izplačil preko Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Ta sklad zagotavlja izplačila neizplačanih plač, nadomestil za letni dopust in odpravnin v primeru stečaja podjetja.
• prehod k drugemu delodajalcu: v določenih primerih, ko podjetje v stečaju prodaja svoje premoženje, vključno s poslovnimi dejavnostmi, lahko delavci preidejo k novemu delodajalcu. V takih primerih so delavci zaščiteni pred izgubo zaposlitve in imajo pravico do enakih pogojev zaposlitve, kot so jih imeli pri prejšnjem delodajalcu.