TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in dopolnilno sodbo se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I. izreka) ter v celoti dopolnilna sodba.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

a) v točki II. izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek:

„Tožena stranka D. V. je dolžna tožeči stranki J. V.st. plačati znesek 5.959,49 EUR z evrsko protivrednostjo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zneska 1.428.132,00 SIT od 20. 12. 2006 do vključno 31. 12. 2006, preračunano po tečaju zamenjave, in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.959,49 EUR od 01. 01. 2007 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.“

zavrne.

b) v točki III. izreka spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti toženi, zviša za 1.005,80 EUR (torej skupaj na 2.782,28 EUR).

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti 555,75 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

IV. Tožena stranka sama nosi stroške odgovorov na pritožbi.

Ker gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja in se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti (izstavitev zemljiškoknjižne listine), razloga za izključitev pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni, ne glede na to, da sicer nepremičnina leži v Republiki Hrvaški.

Sodna praksa je ustaljena na stališču, da se kot pravočasen predlog za dopolnitev sodbe šteje tudi pritožba stranke, v kateri le-ta sodišču očita, da ni odločilo o celotnem ali vseh zahtevkih.

Sodišče dejstev, ki jih je ugotovilo, ko je izvajalo dokaze, pa niso bila zatrjevana, ne bi smelo vzeti za podlago svoje odločitve. Takšna kršitev, ki se ni odrazila v kateri od absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, je upoštevna takrat, ko lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Res je sicer, da pritožnik ob uveljavljanju relativne kršitve določb ZPP nosi tudi breme dokazovanja verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja oziroma breme argumentacije za sklepanje, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi ZPP odločilo drugače, vendar pa posebno prizadevanje za dokazovanje možnosti vpliva kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe ni potrebno tedaj, ko je kvaren vpliv očiten.