TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V zadevi ni spora o tem, da je tožnik leta 2007 kupil zemljišče, da je pridobil gradbeno dovoljenje za tri počitniške hiše, da je vse tri hiše zgradil ter nato eno prodal, za ostali dve pa objavil oglas za prodajo. Spora tudi ni o tem, da je bil v času gradnje hiš tožnik še registriran kot samostojni podjetnik z dejavnostjo gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Pač pa je sporno, ali zadevna gradnja pomeni opravljanje dejavnosti ali pa gre za gradnjo za lastne potrebe, kot trdi tožnik. Temu se namreč dohodnina od dohodka iz dejavnosti in DDV odmerita samo, če je tožnikovo gradnjo počitniških hiš šteti za neodvisno samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2 oziroma neodvisno opravljanje katerekoli ekonomske dejavnosti iz 5. člena ZDDV-1, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Bistveno za obdavčitev je torej, da se opravlja neodvisna in samostojna (gospodarska) dejavnost in da ne gre za enkraten posel ali posel, ki se opravi priložnostno in ga zato ni mogoče šteti za delovanje, namenjeno trajnejšemu pridobivanju dohodkov. V konkretnem primeru za enkraten posel očitno ne gre. Prav tako ne gre za priložnostno delovanje, temveč za kontinuirano gradnjo, in to ne ene, temveč treh počitniških hiš, ki je sledila nakupu zemljišča. Predvsem pa na pridobivanje dohodkov in s tem na opravljanje dejavnosti kaže že izvedena prodaja ene od hiš in nameravana prodaja ostalih. Tožbeni ugovori o (nameravani) gradnji „za lastne potrebe“ ne prepričajo o nasprotnem.