TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni:

- v II. točki izreka tako, da se pritožbi tožnice delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se odškodnina zviša za 5.000,00 EUR in temu ustrezno spremeni odločitev o pravdnih stroških tako, da se po spremembi sodba sodišča prve stopnje glasi:

„Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 10.467,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2014 dalje do plačila, na fiduciarni račun pooblaščenca št.: ... pri A., d. d., Ljubljana, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 235,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 2016 dalje do plačila, na fiduciarni račun pooblaščenca št.: ... pri A., d. d., Ljubljana, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.623,31 EUR, v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna v korist proračuna Republike Slovenije iz naslova oprostitve plačila stroškov na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. Bpp 1402/2016 z dne 3. 11. 2016, v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti znesek 1.134,95 EUR.“

- v III. točki izreka v odločitvi o pritožbenih stroških tako, da je dolžna tožena stranka v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 434,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 423,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Nižji sodišči pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti nista v zadostni meri upoštevali dejstva, da je tožnica v času škodnega dogodka imela trinajst let in da se ji je v posledici škodnega dogodka zaradi posttravmatske stresne motnje razvila anksiozno depresivna motnja. Konkretni dejanski stan je glede odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti primerljiv z dejanskim stanom iz sodbe z opr. št. II Ips 616/2008.