TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bil z izpodbijano pravnomočno sodbo kršen kazenski zakon na način iz 3. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika.

Vrhovno sodišče iz obrazložitve sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010 in I Ips 244/2015 ponovno poudarja, da pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni pomembna pravna opredelitev dejanja, ampak je pomembna identičnost dejstev (idem factum). Vrhovno sodišče je v obeh sodbah poudarilo, da je glede kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku, ki jih sodišče vključi v konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja, ponovni kazenski pregon zaradi načela ne bis in idem gotovo izključen, ali povedano drugače, za tista kazniva dejanja, za katera je bil nekdo v okviru konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja že obsojen, in so zajeta v opisu kaznivega dejanja, ne more priti do ponovnega sojenja, oziroma do ponovnega kazenskega pregona. Kar pa zadeva ista (pravilno bi bilo enaka) oziroma istovrstna kazniva dejanja izvršena v časovnem obdobju, na katero se nanaša nadaljevano kaznivo dejanje, ki pa niso bila zajeta v nadaljevanem kaznivem dejanju, pa ta praviloma ne bodo tvorila istega historičnega dogodka oziroma enega dejanja v procesnem smislu, zato pregon zanje v skladu z načelom ne bis in idem ne bo izključen (tč. 20 in 21 sodbe I Ips 36893/2010 in tč. 9 sodbe I Ips 244/2015). Kdaj pa lahko izjemoma tudi kazniva dejanja tvorijo eno samo dejanje v procesnem smislu, pa je Vrhovno sodišče tudi pojasnilo tč. 9 sodbe I Ips 244/2015 in tč. 21 sodbe I Ips 36893/2010, če je med dejanji in kaznivim dejanjem iz nadaljevanega kaznivega dejanja poleg zunanje (krajevne in časovne) povezanosti tudi takšna notranja povezava, da protipravnosti dejanja in krivde storilca v zvezi z enim od kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno ovrednotiti, brez upoštevanja okoliščin, ki bi vodile do izvršitve drugega kaznivega dejanja, ker bi vrednotenje okoliščin v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja.

Pri uporabi načela ne bis in idem se ne presoja, ali gre za eno dejanje v procesnem smislu, pomembna je enakost dejstev, na pa enakost pravne opredelitve. Prepoved ponovnega sojenja se ne nanaša na konkretno pravno opredelitev nekega dejanja, temveč na določen historičen dogodek, o katerem je bilo že razsojeno.