TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožeča stranka G., d.o.o., je lastnica nepremičnine parc. št. 295/0 – stavbišče v izmeri 74 m2 in dvorišče v izmeri 524 m2 ter parc. št. 296/0 – stavbišče v izmeri 133 m2 in dvorišče v izmeri 367 m2, skupaj z na teh zgrajenima zgradbama, obe k.o. X, do celote.

Pri nepremičninah parc. št. 295/0 in parc. št. 296/0 obe k.o. X, se dovoli vknjižba lastninske pravice na ime tožeče stranke G., d.o.o., matična številka x, do celote“

z a v r n e.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.447,20 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sodbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Vsakršne posesti in dejanske uporabe določene nepremičnine v družbeni lastnini še ni mogoče enačiti s pravico uporabe kot podlago za lastninjenje po ZLNDL. Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pridobitev pravice uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, to je listinami, ki bi omogočale vpis te pravice v zemljiško knjigo. Za veljaven prenos pravic uporabe je bila tako potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe.

Z vidika ZLNDL je odločilno, ali je imela pravna prednica tožeče stranke na spornih zemljiščih pravico uporabe ali ne. Vendar pa to ni edini pogoj, ki bi moral biti izpolnjen. Tožeča stranka bi morala dokazati tudi to, da sta bili sporni nepremičnini (oziroma pravica uporabe na njih) vključeni v otvoritveno bilanco družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala v današnjo tožnico.