TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrajnega državnega tožilca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o krivdi za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka za obdolženega spremeni tako, da ta odslej glasi:

„da je dne 22. 11. 2012 okoli 13.10 ure na regionalni cesti št. 229, iz smeri L v smeri T vasi izven naselja G, km 15.900, v odseku 1286, po tem, ko je MK konec oktobra 2012 proti njegovi volji prekinila njuno ljubezensko razmerje in je zoper njega podala kazensko ovadbo, v zvezi s katero je bil predhodno tega dne med 08.10 in 08.40 uro v prostorih Policijske postaje L z njim, kot osumljencem, opravljen razgovor, iz maščevanja, torej iz nizkotnega nagiba poskusil umoriti MK, dejanje pa je storil na ta način, da je z osebnim avtomobilom znamke VW P, 1.9 TDI z reg. oznako MB ... najprej dohitel osebni avtomobil znamke VW Golf z reg. oznako MB ..., ki ga je opravljala MK, jo pospešeno prehitel in nadaljeval z vožnjo, nato pa svoje vozilo obrnil ter odpeljal nazaj proti vozilu MK, nakar pa je s hitrostjo najmanj 90 km/h zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je vozila K, in z nezmanjšano hitrostjo ter brez zaviranja trčil v njen osebni avtomobil z namenom, da ji na ta način vzame življenje, pri tem pa je izvršitev naklepnega kaznivega dejanja začel, pa ga ni dokončal, ker je K z zaviranjem in manevrom umikanja v smeri desnega roba ceste preprečila neposredno čelno trčenje, vozili pa sta kljub temu trčili s sprednjima levima deloma, v posledici česar je K utrpela pretres možganov, udarnino v področju levega kolena, udarnino in odrgnino levega komolca, nateg vratnih mišic, udarnino levega dela obraza ter udarnino levega sprednjega in senčničnega dela glave;

s čemer je storil pod točko 1 izreka kaznivo dejanje poskusa umora po 4. točki 116. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika;

v odločbi o kazni za to kaznivo dejanje pa tako, da se mu po 116. členu v zvezi s 34. členom ter ob uporabi omilitvenih določil iz prve in druge alineje 50. člena in 1. točke prvega odstavka 51. člena Kazenskega zakonika namesto kazni 4 (štiri) leta in 6 (šest) mesecev zapora, določi kazen 10 (deset) let zapora in v odločbi o enotni kazni tako, da se mu namesto kazni 6 (šest) let in 6 (šest) mesecev zapora, izreče kazen 10 (deset) let in 8 (osem) mesecev zapora.

V tako spremenjeno kazen se obdolženemu po prvem odstavku 56. člena Kazenskega zakonika všteje čas, prestan v priporu in sicer od 22. 11. 2012 od 19.05 dalje.“

II. V ostalem se pritožba okrajnega državnega tožilca, pritožba obdolženčevega zagovornika in pritožba samega obdolženega zavrnejo kot neutemeljene ter v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse, nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika pa se izplačajo iz proračunskih sredstev.

Priznanje, ki je izključno v obdolženčevi domeni, dokazanosti posameznega kaznivega dejanja ne določa, temveč ga zgolj olajšuje in tako tedaj, ko ni dano, še ne more pomeniti, da kaznivo dejanje obdolžencu ne bi bilo dokazano.