IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani del sodbe se delno spremeni tako, da se sodba na novo glasi:
''1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 8. 2018 se kot nezakonita razveljavi.
2. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 8 dni za čas od 17. 8. 2018 do 30. 4. 2019 priznati delovno dobo in plačati plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za tekoči mesec do plačila ter druge prejemke iz naslova delovnega razmerja s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
V presežku (glede sprejema nazaj na delo, plačila davkov in prispevkov, plačila neto plač in drugih prejemkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 1. 5. 2019 dalje) se tožbeni zahtevek zavrne.
3. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna plačati stroške postopka v višini 771,78 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.''
II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici je dolžna plačati pritožbene stroške v višini 280,00 EUR, za tožnico pa je dolžna na račun Delovnega sodišča v Mariboru št. ... sklic na št. ... plačati še stroške pritožbenega postopka v višini 308,86 vse v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.
JEDRO
Tožnica utemeljeno vztraja, da delavec delodajalcu ni dolžan navesti razloga za bolniško odsotnost. Sploh pa iz izpovedi tožničine osebne zdravnice izhaja, da v tožničinem primeru (glede katerega je poleg drugih težav izpostavila zlasti anksioznost) slabost ter bruhanje niti ni izključeno. To pomeni, da iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožnica toženi stranki lagala glede bolezni oziroma vzroka bolniškega staleža. Sploh pa to za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, saj delavec ni dolžan delodajalca seznaniti, katera bolezen ali poškodba je razlog bolniškega staleža. Zato očitanega niti ni možno šteti za (hujšo) kršitev delovne obveznosti, kot je to napačno presodilo sodišče prve stopnje. Pri tem je napačno poudarilo, da bi morala tožnica tudi detektivki, ki je po nalogu delodajalca preverjala njeno prisotnost na domu, pojasniti razlog bolniškega staleža, kar pa je za presojo utemeljenosti očitanega odpovednega razloga še manj relevantno.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.