TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL Sklep II Cp 760/2018 - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - domneva lastninske pravice - las...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.9.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep II Cp 760/2018
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00019303
SENAT, SODNIK
Barbara Krpač Ulaga (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Polona Marjetič Zemljič
INSTITUT VSRS
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - domneva lastninske pravice - lastninjenje - grajeno javno dobro - parcelacija funkcionalnega zemljišča - katastrski vpis - prostorski akti in upravna dovoljenja - dobroverna pridobitev nepremičnine
PODROČJE VSRS
NEPRAVDNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi prvega nasprotnega udeleženca se delno, pritožbi druge nasprotne udeleženke pa v celoti ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka razveljavi v delu, da skupno pripadajoče zemljišče stavb predstavljajo zemljiške parcele z ID znakom: 003, 004, 002 in 006, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca se v preostalem, pritožba četrte udeleženke pa v celoti zavrneta ter se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
II. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca se v preostalem, pritožba četrte udeleženke pa v celoti zavrneta ter se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
ZVEtL-1 v prvem odstavku 44. člena postavlja zakonsko domnevo, da je skupno pripadajoče zemljišče skupna last lastnikov stavb. Ta, na novo določena domneva pa je izpodbojna, kar pomeni, da je na udeležencu, ki meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik pripadajočega zemljišča, trditveno in dokazno breme, pri čemer mora v postopku konkretizirati odločilna dejstva in zanje ponuditi dokaze.
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
V primeru, ko stavba, h kateri se določa pripadajoče oziroma skupno pripadajoče zemljišče, ni vpisana v zemljiški knjigi, kot predlagatelj nastopa lastnik zemljiške parcele, na kateri stavba stoji. Slednji se na podlagi prvega odstavka 46. člena ZVEtL-1 šteje za zemljiškoknjižnega lastnika stavbe.
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
V primeru, ko stavba, h kateri se določa pripadajoče oziroma skupno pripadajoče zemljišče, ni vpisana v zemljiški knjigi, kot predlagatelj nastopa lastnik zemljiške parcele, na kateri stavba stoji. Slednji se na podlagi prvega odstavka 46. člena ZVEtL-1 šteje za zemljiškoknjižnega lastnika stavbe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.