TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi toženih strank se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki I. in III. izreka delno spremeni tako, da se v tem delu v glasi:

„Drugi toženi stranki se naloži, da tožniku obračuna razliko v plači za maj 2012 v znesku 76,40 EUR, od tako obračunane razlike odvede in plača z zakonom določene prispevke za socialno varnosti in akontacijo dohodnine ter tožniku po plačilu davkov in prispevkov izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2012 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zavrne se kar tožnik zahteva več, to je od drugo tožene stranke obračun razlike v plači za maj 2012 v znesku 12,73 EUR, odvod davkov in prispevkov od tega zneska ter izplačilo pripadajočega neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2012; od prve tožene stranke pa, da solidarno obračuna razliko v plači za maj 2012, v znesku 89,13 EUR, odvede davke, plača prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine ter izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2012 dalje do plačila.

Tožnik je dolžan toženima strankama povrniti stroške postopka v znesku 68,74 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“

V preostalem se pritožba toženih strank in v celoti pritožba tožnika zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik je dolžan toženima strankama povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 4,81 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z Dogovorom je bilo med socialnimi partnerji pri toženi stranki dogovorjeno znižanje plač, regres za letni dopust za leto 2012 ter števila dni letnega dopusta. Dogovor ima naravo kolektivne pogodbe, saj ureja vprašanja, ki so predmet kolektivnega dogovarjanja in so ga na stranki delodajalcev sklenila poslovodstva družb koncerna prvega toženca, na strani delojemalcev pa reprezentativni sindikati in sveti delavcev.

Odmera regresa za letni dopust in določitev števila dni letnega dopusta, izvršena na podlagi določb Dogovora, ne pomeni posega v že pridobljene pravice tožnika, ker do začetka veljavnosti Dogovora tožnik še ni pridobil pravice do regresa za letni dopust. Regres za letni dopust v skladu s 131. členom ZDR zapade v plačilo prvega julija tekočega koledarskega leta, kar pomeni, da tožnik do 29. 5. 2012, ko je pričel veljati Dogovor, ni pridobil pravice do letnega dopusta v višini, kakršna je bila določena v KPDŽP in je zato tožena stranka to višino z Dogovorom lahko spremenila, ne da bi posegla v že pridobljene pravice tožnika. Druga tožena stranka je tako tožniku 31. 5. 2012 zakonito izdala spremembo obvestila o odmeri letnega dopusta, v kateri je upoštevala v Dogovoru opredeljeno znižanje odmerjenega letnega dopusta za 2 dneva.

V Dogovoru je določeno, da se regres za letni dopust za leti 2012 in 2013, ne glede na določbe KPDŽP, izplača v enem delu v višini minimalne plače, najkasneje do konca junija tekočega koledarskega leta. Glede na to, da je v 2. odstavku 131. člena ZDR določeno, da se mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega leta je Dogovor, ki je pričel veljati 29. 5. 2012 višino regresa za letni dopust za leto 2012 lahko določil drugače, kot pa je določeno v KPDŽP, ne da bi pri tem posegel v tožnikove že pridobljene pravice. Zato zahtevek za plačilo razlike v regresu za letni dopust ni utemeljen.