TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (III. in IV. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo s tem, da tožnik ni zahteval presoje osebnega zdravnika in ni vložil pritožbe zoper odločbe imenovanega zdravnika ZZZS (oziroma zoper njih sprožil sodnega postopka), zaradi česar so te postale dokončne in pravnomočne, sodišče pa je nanje v tem delovnem sporu vezano in ne more ugotavljati drugačnega razloga za začasno nezmožnost za delo, kot je naveden v njih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to stališče materialnopravno napačno.

Kot je bilo pojasnjeno v zadevi Psp 128/2019, odločitev o vzroku začasne nezmožnosti za delo, ki je naveden v pravnomočni odločbi ZZZS, ne postane pravnomočna, saj ne pomeni odločitve o pravici, temveč zgolj odločitev o dejstvu. Navedeno stališče za ta delovni spor pomeni, da če bi se v njem ugotovil drugačen vzrok za začasno nezmožnost za delo tožnika, kot je bil naveden v potrdilu osebnega zdravnika in odločbah ZZZS, to ne bi pomenilo posega v njihovo dokončnost in pravnomočnost.