TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obdolženega A.R. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženega A.R. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je z drugim grdo ravnal, ga lahko telesno poškodoval in ga z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravljal v podrejen položaj s tem, da je v Č.N.K. varovanko CUDV Č.N.K., L.M., najmanj dvakrat močno prijemal za roko, ji jo stiskal in zvijal ter ji tako dne 15. 11. 2011 povzročil udarnino desnega zapestja ter dne 4. 7. 2013 zvin desnega zapestja, zaradi česar je bil obakrat začasno oslabljen del njenega telesa, v maju leta 2011 in v poletnih mesecih leta 2012 vanjo metal kamenje, ji v letu 2013 pošiljal grozilna sms sporočila ter ji govoril, da naj bo tiho, sicer ga bo „fejst najebala“, z vsem opisanim pa jo, saj je bila zaradi vsega tega zelo prestrašena in vznemirjena, spravljal v podrejen položaj,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika.

II. Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice proračun.

Obdolžencu se očita, da je oškodovanko najmanj dvakrat močno prijemal za roko, ji jo stiskal in zvijal, ji v maju leta 2011 in poletnih mesecih 2012 metal kamenje in ji v letu 2013 pošiljal grozilna sporočila. Kakršnakoli vsebina sporočil, ki bi omogočala presojo, ali so bila sms sporočila sploh grozilna ali ne, pa v opisu dejanja niti ni navedena.

Poleg navedenega pa se obdolžencu očita še, da je oškodovanki govoril naj bo tiho, sicer ga bo "fejst najebala", pri čemer ponovno niso navedene nobene dodatne okoliščine, v katerih naj bi bile besede izrečene, da bi sploh bilo mogoče razbrati njihov pomen. Iz takšne konkretizacije obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhaja prepovedana posledica spravljanja v podrejen položaj (ki mora biti zajeta v obdolženčevem naklepu). Ni namreč mogoče zaključiti, da je bila intenzivnost in vrsta uporabljene sile takšna, da bi bilo mogoče šteti, da je obdolženec oškodovanko spravljal v podrejen položaj, saj sta "zgolj" prestrašenost in vznemirjenje oškodovanke logični posledici opisanih izvršitvenih ravnanj (dvakratni močan stisk in zvijanje roke, metanje kamenja).

Glede na obrazloženo je zaključiti, da dejanje kot je opisano v prvostopnem krivdoreku, ne vsebuje konkretizacije vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.