TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I.

Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se:

- točka I glasi:

„Tožena stranka Z. T., d.d., je dolžna plačati tožnici M. R. znesek 4.001,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.780,00 EUR od 25.12.2007 dalje do plačila in od zneska 221,58 EUR od 1.12.2006 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.

Tožbeni zahtevek za plačilo zneska 2.373,86 EUR ter zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.300,00 EUR od 25.12.2007 dalje do plačila in zakonskih zamudnih obresti od zneska 73,86 EUR od 1.12.2006 dalje do plačila, se zavrne.“

- točka II glasi:

„Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 3.904,64 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II.

V preostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 54,68 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar ali dejavnost postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.

Namen procesne legitimacije je opredelitev, kdo sme nastopati kot tožnik (aktivna procesna legitimacija) in kdo kot toženec (pasivna procesna legitimacija). Za odločitev, ali je tožba dopustna v smislu te procesne predpostavke, ni potrebno, da bi tožeča stranka dokazovala tudi to, da je pravi upnik, da bi torej izkazala obstoj stvarne legitimacije in da bi dokazala, da je tožena stranka pravi dolžnik, ampak zadostuje takšno zatrjevanje.

Lastnik nepremičnine je dolažn le-to vzdrževati v stanju, ki ne ogroža drugih. Ker je dopuščal prehod preko svoje nepremičnine po sporni poti, ki je bila celo asfaltirana, je bil dolžan vsekakor poskrbeti (sam ali preko svojega pogodbenega izvajalca) za hitro sanacijo nastale poškodbe na poti, fizično zaprtje poti ali pa za pravilno zaščito začasnega gradbišča.

Ne ZPP ne ZBPP ne dajeta sodišču podlage za odločitev, da stroške, ki jih je sicer sodišče priznalo tožeči stranki, tožena stranka plača na račun Okrožnega sodišča. V pravdnem postopku sta namreč stranki le tožeča in tožena stranka, ne pa tudi država oz. sodišče, ki je eni od strank odobrila brezplačno pravno pomoč. Pravdno sodišče v pravdnem postopku odloči le o njunih medsebojnih razmerjih, vključno tudi o pravdnih stroških.