TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. in III. točka izreka) razveljavi v delu II./1. točke izreka, ki se nanaša na prepoved nadaljevanja izvrševanja sklepa Programskega sveta z dne 14. 5. 2014 o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja, ter se v tem delu predlog za izdajo začasne odredbe, vložen 29. 5. 2014, zavrže.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upravno sodišče Republike Slovenije je skupaj s tožbo toženi stranki vročilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje suspenzivnih učinkov sklepa o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda. Tožnica je v tem sporu med istima strankama med drugim predlagala tudi prepoved nadaljevanja izvrševanja citiranega sklepa. V tem obsegu sta predloga vsebinsko istovrstna, zato je podana litispendenca. Ker je sodišče prve stopnje (vsebinsko) odločalo o utemeljenosti tega dela predloga za izdajo začasne odredbe, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V skladu s 4. členom ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Pravila upravnega postopka pa obsegajo tudi izredna pravna sredstva, med katera se uvršča tudi obnova postopka (določbe 260. - 272. člena ZUP). ZZ in ZRTVS-1 nimata posebnih procesnih pravil glede postopka odločanja o izbiri in imenovanju generalna direktorja. Položaj generalnega direktorja in njegove pristojnosti, določene v 22. členu ZRTVS-1, vsebinska in časovna določenost mandata z zakonom (prvi odstavek 21. člena ZRTVS-1) ter pomen, ki ga ima opravljanje poslovodne funkcije pri zagotavljanju svobode medijev v okviru izvajanja javne službe, kažejo na to, da gre pri postopku imenovanja generalnega direktorja tožene stranke za javnopravno stvar. Zato so pomembna pravila postopka, ki naj zagotavljajo tudi varstvo javnega interesa, kar pomeni, da je smiselna uporaba pravil ZUP, s tem pa tudi obnove kot procesnega instituta, v postopku imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda pravilna.

Razlogi v prid ugotovitvi, da so odločitve tožene stranke sklepov v okviru "obnove postopka" imenovanja generalnega direktorja tožene stranke, nezakonite, v tej (začetni) fazi sodnega postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu namreč še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da so odločitve tožene stranke, ki jih tožnica izpodbija, nepravilne, čeprav tožnica trdi nasprotno, torej da tožena stranka nima zakonske podlage za "obnovo" postopka imenovanja generalnega direktorja. Ker tožničina terjatev ni verjetno izkazana, njen predlog za izdajo začasne odredbe, ni utemeljen.