Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

2168. Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uvodna določba)

(1)

S to uredbo se določajo obveznosti delodajalcev za varovanje delavcev pred tveganji za varnost in zdravje, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim sevanjem med njihovim delom, v skladu z Direktivo 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES (UL L št. 179 z dne 29. 6. 2013, str. 1).

(2)

S to uredbo se opredeljujejo vsi poznani neposredni biofizikalni učinki in posredni učinki, ki jih povzročajo elektromagnetna sevanja.

(3)

Mejne vrednosti izpostavljenosti, določene s to uredbo, so določene na podlagi znanstveno dokazane povezave med kratkoročnimi neposrednimi biofizikalnimi učinki in izpostavljenostjo elektromagnetnim sevanjem.

(4)

S to uredbo se ne opredeljujejo domnevni dolgoročni učinki in tveganja, ki so posledica neposrednega dotika vodnikov pod napetostjo.

2. člen

(opredelitev pojmov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

Elektromagnetna sevanja (EMS) so statična električna, statična magnetna polja in časovno spreminjajoča se električna in magnetna polja ter elektromagnetna sevanja s frekvencami do 300 GHz.

2.

Neposredni biofizikalni učinki so učinki, ki jih v človeškem telesu neposredno povzroči prisotnost v območju elektromagnetnih sevanj, vključno s termičnimi učinki, kot je segrevanje tkiv zaradi absorpcije energije elektromagnetnih sevanj v tkivu, z netermičnimi učinki, kot je stimulacija mišic, živcev ali čutil, kar lahko škodljivo vpliva na psihično in fizično zdravje izpostavljenih delavcev, ter z električnimi tokovi v okončinah. Stimulacija čutil lahko povzroči prehodne simptome, kot so vrtoglavica ali fosfeni (svetlikanje pred očmi). Ti vplivi lahko povzročijo začasne moteče vplive ali delujejo na zaznavne in druge možganske ali mišične funkcije, kar lahko vpliva na zmožnost delavca za varno opravljanje dela.

3.

Posredni učinki so učinki, ki so posledica izpostavljenosti predmeta elektromagnetnim sevanjem, kar lahko ogrozi varnost ali zdravje delavcev. Posredni učinki so na primer:

-

interferenca z medicinsko elektronsko opremo in napravami, vključno s srčnimi spodbujevalniki in drugimi vsadki, ali medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu;

-

tveganje izstrelitve feromagnetnih predmetov v statičnih magnetnih poljih;

-

sproženje električnih eksplozivnih naprav (detonatorjev);

-

požari in eksplozije, ki so posledica vžiga vnetljivih materialov zaradi isker, ki jih povzročijo inducirana polja, kontaktni tokovi ali iskre pri razelektritvah, ter

-

kontaktni tokovi.

4.

Mejne vrednosti izpostavljenosti so vrednosti, določene na podlagi biofizikalnih in bioloških dognanj, zlasti na podlagi znanstveno dokazanih kratkoročnih in akutnih neposrednih učinkov, to je termičnih učinkov in električne stimulacije tkiv.

5.

Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje so mejne vrednosti izpostavljenosti, nad katerimi se lahko pojavijo škodljivi učinki na zdravje delavcev, kot je segrevanje ali stimulacija živčnih in mišičnih tkiv.

6.

Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila so mejne vrednosti izpostavljenosti, nad katerimi so lahko začasno motene čutne zaznave in nekoliko motene možganske funkcije delavcev.

7.

Opozorilne vrednosti so operativne vrednosti, uvedene za poenostavitev postopka dokazovanja, da so upoštevane ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti, ali kadar je to potrebno, sprejemanja ustreznih varnostnih ali preventivnih ukrepov, določenih v tej uredbi.

8.

Nizke opozorilne vrednosti in visoke opozorilne vrednosti za električna polja v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe, so vrednosti, ki se nanašajo na specifične varnostne ali preventivne ukrepe, določene v tej uredbi.

9.

Nizke opozorilne vrednosti za magnetna polja v prilogi II te uredbe so vrednosti, ki se nanašajo na mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila, visoke opozorilne vrednosti pa se nanašajo na mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje.

3. člen

(mejne vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti)

(1)

Fizikalne veličine izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju so navedene v prilogi I, ki je sestavni del te uredbe. Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje, mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila in opozorilne vrednosti v frekvenčnem območju od 0 Hz do 10 MHz so navedene v prilogi II te uredbe. Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje, mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila in opozorilne vrednosti v frekvenčnem območju od 100 kHz do 300 GHz so navedene v prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Delodajalec v skladu s to uredbo zagotovi, da izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem ne presega mejnih vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in vplive na čutila za netermične učinke iz priloge II te uredbe in za termične učinke iz priloge III te uredbe. Delodajalec dokazuje, da izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem ne presega mejnih vrednosti iz prejšnjega stavka z uporabo ustreznih postopkov za ocenjevanje izpostavljenosti iz 4. člena te uredbe. Kadar izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem preseže mejne vrednosti izpostavljenosti, delodajalec nemudoma ukrepa v skladu z osmim odstavkom 5. člena te uredbe.

(3)

Če je dokazano, da opozorilne vrednosti iz prilog II in III te uredbe niso presežene, se šteje, da delodajalec upošteva mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in čutila.

(4)

Če izpostavljenost presega opozorilne vrednosti, mora delodajalec ukrepati v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe, razen če iz ocene tveganja izhaja, da mejne vrednosti izpostavljenosti niso presežene in je mogoče izključiti tveganja za varnost.

(5)

Kadar je s prakso ali postopkom upravičeno, lahko izpostavljenost preseže:

1.

nizke opozorilne vrednosti za električna polja iz preglednice B1 priloge II te uredbe, če niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila iz preglednice A3 priloge II te uredbe ali da

-

niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje iz preglednice A2 priloge II te uredbe;

-

so s posebnimi varnostnimi ukrepi preprečeni razelektritve z iskro in kontaktni tokovi iz preglednice B3 priloge II te uredbe ter

-

so bili delavci obveščeni o možnih prehodnih simptomih in zaznavah zaradi vplivov na osrednji in periferni živčni sistem;

2.

nizke opozorilne vrednosti za magnetna polja iz preglednice B2 priloge II te uredbe, vključno v glavi in trupu, med izmeno, če niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila iz preglednice A3 priloge II te uredbe ali da:

-

so mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila presežene le začasno;

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Sodna praksa

Eko-Lex področje

Povezave LEX

Citati

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.