TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se I. in II. točka sodbe sodišča druge stopnje spremenita tako, da se glasita:

» I. Pritožbi prvo do četrtotožene stranke ter pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremeni tako, da se ta pravilno glasi:

„Prvi toženec, druga toženka, tretja toženka, četrti toženec in deveta toženka so dolžni nerazdelno plačati prvi tožnici znesek 55.061,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 16.617 EUR od 26. 10. 2007, od zneska 38.444,67 EUR pa od 29. 3. 2018 do plačila, in drugi tožnici znesek 110.123,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 33.234,00 EUR od 26. 10. 2007, od zneska 76.889,33 EUR pa od 29. 3. 2018 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.“

II. V ostalem delu se pritožba tožeče stranke in pritožbe prvo do četrtotožene, petotožene, sedmotožene, osmotožene in devetotožene stranke zoper sodbo zavrnejo in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. «

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Delno se spremeni tudi odločitev o pravdnih in pritožbenih stroških, in sicer se III. točka sodbe sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:

» Pritožbi tožeče stranke zoper sklep o stroških sodišča prve stopnje se ugodi in se prvostopenjski sklep spremeni v 3., 4., 5. in 6. točki izreka, tako da se 3. točka črta, 4., 5. in 6. točka pa se glasijo:

„4. Prvo, drugo, tretje, četrto, sedmo, osmo in deveto tožena stranka so dolžne nerazdelno tožečima strankama povrniti odmerjene pravdne stroške v višini 14.965,08 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

5. Prvo, drugo, tretje, četrto, osmo in deveto tožena stranka so dolžne nerazdelno tožečima strankama povrniti odmerjene pravdne stroške še v višini 2.055.89 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

6. Prvo, drugo, tretje, četrto in deveto tožena stranka so dolžne nerazdelno tožečima strankama povrniti odmerjene pravdne stroške še v višini 6.775,26 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.“

V preostanku se pritožba tožeče stranke in pritožbe prvo do četrto tožene, petotožene, sedmotožene, osmotožene in devetotožene stranke zoper sklep zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.«

Peti in šesti stavek IV. točke sodbe sodišča druge stopnje pa se spremenita tako, da se glasita:

»Devetotožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Stroške s svojimi pritožbami nosijo tožene stranke same.«

IV. Deveta toženka mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 5.551,02 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

V. Tožeča stranka mora peti toženki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 1.567,94 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

VI. Tožeča stranka mora šestemu tožencu povrniti njegove stroške revizijskega postopka v višini 1.674,08 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank.

Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja.

Ker ne obstaja posebna določba, po kateri bi odgovorni projektant za škodo zaradi napak v projektu tretjim neposredno odgovarjal skupaj s projektantom kot svojim delodajalcem, to je določba, ki bi derogirala splošno pravilo o odgovornosti delodajalcev (prvi in drugi odstavek 147. člena OZ), odgovorni projektant ni neposredno odškodninsko odgovoren.