TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožb obdolženega A. A., njegovega zagovornika in zagovornice obdolženega B. B. ter obdolženega C. C. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:

I/1

obtožba glede obdolženega B. B. (z osebnimi podatki kot v sodbi sodišča prve stopnje),

da je skupaj z A. A. in C. C. z zavestnim sodelovanjem pri storitvi kaznivega dejanja dne 5. 1. 2013 v M. eno osebo lahko telesno poškodoval s sredstvom in na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, tako da je bil zaradi tega začasno oslabljen kakšen del njenega telesa in je bila poškodovančeva zmožnost za delo začasno zmanjšana ter je bila začasno prizadeta njena zunanjost, ko so D. D. ležečega na tleh na terasi gostinskega lokala X. vsi trije brcali in udarjali po glavi in ostalih delih telesa, in sicer sta ga B. B. in C. C. brcala ter ga udarjala z lesenima palicama za baseball, A. A. pa ga je udarjal s pestjo po obrazu, na opisan način pa so D. povzročili številne udarnine, in sicer udarnine in odrgnine obraza, desne roke, hrbta, levega stegna in kolena ter manjše razpočne rane v predelu obeh gležnjev,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika,

po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku zavrne,

in se odloči, da stroški kazenskega postopka iz 1. in 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku v tem delu postopka ter potrebni izdatki obdolženega B. B. in potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice obremenjujejo proračun, obdolženi B. B. pa je dolžan povrniti stroške postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi;

I/2

opis kaznivega dejanja glede obdolženih A. A. in C. C. v krivdoreku sodbe glasi:

da sta z zavestnim sodelovanjem pri storitvi kaznivega dejanja skupaj s B. B. dne 5. 1. 2013 v Mariboru eno osebo lahko telesno poškodovala s sredstvom in na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, tako da je bil zaradi tega začasno oslabljen kakšen del njenega telesa in je bila poškodovančeva zmožnost za delo začasno zmanjšana ter je bila začasno prizadeta njena zunanjost, ko so D. D. ležečega na tleh na terasi gostinskega lokala X. brcali in udarjali po glavi in ostalih delih telesa, in sicer sta ga B. B. in C. C. brcala ter ga udarjala z lesenima palicama za baseball, A. A. pa ga je udarjal s pestjo po obrazu, na opisan način pa so D. povzročili številne udarnine, in sicer udarnine in odrgnine obraza, hrbta in levega stegna ter manjše razpočne rane v predelu obeh gležnjev,

s tem sta storila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem zvezi s prvim odstavkom 122. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena kazenskega zakonika;

I/3

glede stroškov kazenskega postopka odloči, da sta v zvezi z obsodilno sodbo obdolžena A. A. in C. C. dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in stroške, ki sta jih povzročila po svoji krivdi ter sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

II. Pritožbe obdolženih A. A., njegovega zagovornika in obdolženega C. C. se kot neutemeljene zavrnejo in se v nespremenjenem obsegu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Obdolženi A. A. je dolžan plačati 144,00 EUR, obdolženi C. C. pa 120,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Okoliščina, da je za enega od obdolžencev pravica do kazenskega pregona zastarala, pa ne daje podlage za uporabo instituta beneficium cohaesionis (privilegij pridruženja) v korist obdolžencev, ki sta storila kaznivi dejanji, zaradi katerih se je zanju tek zastaranja pretrgal, in za izdajo zavrnilne sodbe tudi zanju, kot se v svoji izjavi zavzema zagovornik obdolženega A. A. ZKP v 387. členu določa, da če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Smisel navedenega instituta je v zagotovitvi enake obravnave obdolžencev v celotnem kazenskem postopku, a ne na ta način, da bi sodišče zaradi zastaranja pravice do kazenskega pregona za enega od njih ostalim obdolžencem v isti zadevi, ki so v tem času storili enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, priznalo enak položaj kot obdolžencu, ki kaznivega dejanja v tem času ni storil in v kazenskem postopku ne more biti več obravnavan.