na dokumentu
- PREDPIS
- VELJAVEN
Stvarnopravni zakonik (SPZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 87-4360/2002, stran 9559 DATUM OBJAVE: 17.10.2002
VELJAVNOST: od 1.1.2003 / UPORABA: od 1.1.2003
RS 87-4360/2002
Verzija
8 / 8
Čistopis se uporablja od 3.8.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 2.4.2025: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 87/02, 91/13, 17/14 - ZUOPŽ, 14/18 - ZUOPŠP, 23/20, 78/23 - ZUNPEOVE
4360. Stvarnopravni zakonik (SPZ)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi stvarnopravnega zakonika (SPZ)
Razglašam stvarnopravni zakonik (SPZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. septembra 2002.
001-22-112/02
Ljubljana, dne 7. oktobra 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
S T V A R N O P R A V N I Z A K O N I K (SPZ)
I. del TEMELJNA NAČELA
1. člen
Vsebina zakona
Ta zakon ureja temeljna načela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter način njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja.
2. člen
Stvarne pravice
Stvarne pravice so:
-
lastninska pravica,
-
zastavna pravica,
-
zemljiški dolg,
-
služnosti,
-
pravica stvarnega bremena,
-
stavbna pravica.
3. člen
Predmet stvarne pravice
(1)
Predmet stvarne pravice je stvar.
(2)
Predmet zastavne pravice in užitka je lahko tudi premoženjska pravica.
(3)
Če je premoženjska pravica predmet stvarne pravice, se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za stvar.
4. člen
Sposobnost stvari
Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, za katero zakon to izrecno določa.
5. člen
Učinek stvarnih pravic
Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur.
6. člen
Prednostno načelo
Če obstaja na isti stvari več stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico.
7. člen
Načelo specialnosti
Samo individualno določena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če ta zakon določa drugače.
8. člen
Povezanost zemljišča in objekta
Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
9. člen
Domneva dobre vere
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače.
10. člen
Zaupanje v zemljiško knjigo
Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
11. člen
Domneva lastninske pravice
(1)
Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
(2)
Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik.
12. člen
Prepoved zlorabe
(1)
Lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice je omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari.
(2)
Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen imetnik ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.
13. člen
Uporaba določil o lastninski pravici
Določila tega zakona o pridobitvi, prenosu, varstvu in prenehanju lastninske pravice se smiselno uporabljajo za nastanek in prenos drugih stvarnih pravic.
14. člen
Domneva o izpolnjeni obliki
Če ta zakon zahteva za pravni posel obliko notarskega zapisa, se šteje, da je oblika izpolnjena, če je pravni posel sklenjen v obliki sodne poravnave ali drugega dogovora pred sodnikom.
II. del TEMELJNI POJMI
15. člen
Stvar
(1)
Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje.
(2)
Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje.
15.a člen
Žival
(1)
Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. Njihovo zaščito urejajo posebni zakoni.
(2)
Zanje se uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo premičnine, če zakon ne določa drugače.
16. člen
Sestavina
(1)
Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari.
(2)
Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari.
17. člen
Pritiklina
(1)
Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari.
(2)
V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.
18. člen
Nepremičnina
(1)
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami.
(2)
Vse druge stvari so premičnine.
19. člen
Javno dobro
(1)
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba).
(2)
Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo.
(3)
Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.
20. člen
Plodovi
(1)
Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki so do ločitve sestavina stvari, z ločitvijo pa postanejo samostojna stvar.
(2)
Plodovi so naravni in civilni.
21. člen
Zbirna stvar
Zbirna stvar je več stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar.
22. člen
Premoženjska pravica
Premoženjska pravica po tem zakonu je pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju.
23. člen
Zemljiškoknjižno dovolilo
Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.
III. del POSEST
24. člen
Pojem
(1)
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest).
(2)
Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).
25. člen
Soposest
Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari.
26. člen
Imetništvo
(1)
Kdor izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti (imetnik).
(2)
Imetnik lahko za posestnika izvršuje samopomoč.
27. člen
Lastniška in nelastniška posest
(1)
Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik.
(2)
Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniški posestnik.
28. člen
Dobra vera posestnika
Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik) ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti.
29. člen
Pridobitev posesti dediča
Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.
30. člen
Izguba posesti
(1)
Neposredna posest se izgubi, če posestnik neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo.
(2)
Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne posesti. Posredna posest se ne izgubi, če prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik.
31. člen
Samopomoč
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
32. člen
Spor zaradi motenja
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.
33. člen
Sodno varstvo posesti
(1)
Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
(2)
Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega zakona.
(3)
Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.
34. člen
Obseg sodnega varstva
Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.
35. člen
Varstvo med več posestniki
V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
36. člen
Varstvo na temelju pravice
Ne glede na spor zaradi motenja posesti (32. člen) je mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.
IV. del LASTNINSKA PRAVICA
1. oddelek POJEM LASTNINSKE PRAVICE
37. člen
Lastninska pravica
(1)
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon.
(2)
Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače.
38. člen
Omejitve lastninske pravice po volji lastnika
(1)
Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen če zakon določa drugače.
(2)
S pravnim poslom ali oporoko določena prepoved odtujitve ali obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.
(3)
Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko časovno omeji.
(4)
Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo samo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam.
(5)
Lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.
(6)
Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam, če je vpisana v zemljiško knjigo.
(7)
Ob delitvi stvari z omejitvijo iz tega člena je vsak od delov stvari omejen s takšno omejitvijo v celoti.
2. oddelek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE
1. odsek SPLOŠNO
39. člen
Načini pridobitve
Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.
40. člen
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon.
41. člen
Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti.
42. člen
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa
Lastninska pravica se pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon določa drugače.
43. člen
Priposestvovanje
(1)
Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let.
(2)
Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let.
(3)
Če dobroverni lastniški posestnik, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, izvršuje posest na delu nepremičnine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja.
44. člen
Omejitev priposestvovanja
(1)
Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.
(2)
Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
45. člen
Računanje priposestvovalne dobe
(1)
Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe.
(2)
V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki.
(3)
Če naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina, se dobra vera presoja glede vsakega solastnika.
(4)
Če je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno.
(5)
V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ni mogel izvrševati posesti.
46. člen
Dobra vera pravne osebe
Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno področje pomembno, da stvar pripada pravni osebi.
2. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH
47. člen
Gradnja čez mejo nepremičnine
(1)
Če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino (graditelj), lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij.
(2)
Sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje.
(3)
Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama.
(4)
Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, potem ko je izvedel za gradnjo.
48. člen
Povečanje vrednosti nepremičnine
(1)
Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.
(2)
Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo.
(3)
Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.
49. člen
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
(1)
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo.
(2)
Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
3. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAH
50. člen
Okupacija
Na premičnini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen če zakon določa drugače.
51. člen
Obveznost najditelja
(1)
Kdor najde in vzame premičnino v posest (najditelj), je dolžan o tem takoj obvestiti lastnika premičnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravičena do prevzema premičnine.
(2)
Če najditelj ne pozna osebe iz prejšnjega odstavka ali njenega naslova, je dolžan prijaviti najdbo na policiji.
(3)
Policija lahko prevzame premičnino v hrambo oziroma pusti premičnino v hrambi najditelja.
(4)
Če se premičnina lahko pokvari, ali če so z njenim vzdrževanjem povezani nesorazmerni stroški, jo policija lahko proda na javni dražbi ali po dnevni ceni. Izkupiček od prodaje stopi na mesto najdene premičnine.
(5)
Če je vrednost najdene premičnine neznatna, najditelju najdbe ni treba prijaviti na policiji.
52. člen
Pridobitev lastninske pravice z najdbo
(1)
Najditelj, ki je izpolnil obveznosti iz 51. člena tega zakona, pridobi lastninsko pravico na premičnini s pretekom enega leta od obvestila ali prijave, če upravičenec ni zahteval njene izročitve in če se premičnina še vedno nahaja v hrambi pri najditelju ali policiji.
(2)
Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za najdeno premičnino, ki ima neznatno vrednost.
53. člen
Najdba zaklada
(1)
Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine, v kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače.
(2)
Zaklad je stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več mogoče najti njenega lastnika.
(3)
Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti policiji.
54. člen
Prirast
Lastninska pravica na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine.
55. člen
Spojitev
(1)
Če se premičnine, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine enotne premičnine, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi.
(2)
Če se lahko ena od premičnin šteje za glavno stvar, postane lastnik glavne stvari lastnik enotne premičnine.
(3)
Glavna stvar je tista, ki se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za glavno stvar.
56. člen
Pomešanje
Če se premičnine različnih lastnikov tako pomešajo ali zlijejo, da jih ni mogoče več ločiti, ali da so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški, se smiselno uporabljajo določila 55. člena tega zakona.
57. člen
Izdelava nove premičnine
(1)
Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko pravico.
(2)
Če si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko pravico, če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala.
(3)
Če je material pripadal različnim lastnikom, se smiselno uporabljajo določila 55. in 56. člena tega zakona.
(4)
Kot izdelava nove premičnine se šteje tudi obdelava površine s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben način.
58. člen
Pravice tretjih
(1)
S prenehanjem lastninske pravice na premičnini na podlagi 55. do 57. člena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej.
(2)
Če pridobi bivši lastnik solastninsko pravico enotne oziroma nove premičnine ali postane njen edini lastnik, oživijo na njegovem solastniškem deležu ali na enotni oziroma novi premičnini pravice, ki so bremenile premičnino, ki mu je pripadala.
59. člen
Pridobitev lastninske pravice na plodovih
(1)
Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku glavne stvari, razen če ta zakon določa drugače.
(2)
Dobroverni lastniški posestnik stvari, ki daje plodove, pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari. Enako velja za osebo, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov.
(3)
Pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah.
60. člen
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
(1)
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja.
(2)
Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev.
(3)
Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve:
-
če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko);
-
če sta se stranki dogovorili, da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).
(4)
Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.
61. člen
Naknadna pridobitev lastninske pravice
(1)
Če je bila premičnina izročena, ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi lastninska pravica.
(2)
Če je bila premičnina tako izročena več pridobiteljem, je lastninsko pravico pridobil tisti, ki mu je bila stvar prvemu izročena.
62. člen
Izročitev po zastopniku
Izročitev premičnine pridobitelju se šteje za opravljeno, če je bila premičnina izročena njegovemu zastopniku.
63. člen
Pogojni prenos lastninske pravice
Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice.
64. člen
Posebni primeri pridobitve
(1)
Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona.
(2)
Lastninska pravica se pridobi na način iz prejšnjega odstavka samo, če je bila premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika.
(3)
Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri.
(4)
S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo.
(5)
Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen.
3. oddelek LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB
1. odsek SOLASTNINA
65. člen
Pojem
(1)
Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).
(2)
Če solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki.
66. člen
Upravičenja solastnika
(1)
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.
(2)
Plodovi, ki jih daje stvar v solastnini, se delijo med solastnike v skladu z njihovimi idealnimi deleži. Če to ni mogoče, so plodovi v solastnini solastnikov matične stvari.
(3)
Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.
67. člen
Upravljanje s stvarjo
(1)
Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.
(2)
Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev.
(3)
Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.
(4)
Če se v primerih iz drugega odstavka tega člena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.
(5)
Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.
[Opomba TFL: ZUNPEOVE določa posebno ureditev za postavitev fotonapetostne naprave na nepremičnini v solastnini ali etažni lastnini.]
(6)
Solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, lahko sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja. Pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki.
(7)
Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.
(8)
Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.
68. člen
Bremena skupne stvari
Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.
69. člen
Pravica zahtevati delitev
(1)
Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času.
(2)
Pravni posel, s katerim se solastnik za daljši čas odreka pravici do delitve stvari, je ničen.
(3)
Če se solastnik za določen čas odpove pravici zahtevati delitev stvari, zavezuje odpoved tudi njegove pravne naslednike.
70. člen
Način delitve
(1)
Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari. Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, lahko ta ob delitvi preide samo na nekatere nove stvari, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi stavek drugega odstavka tega člena. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.
(2)
Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, sodišče odloči, na katero novo stvar preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj njenega imetnika.
(3)
Sodišče lahko odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev.
(4)
Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
(5)
Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.
(6)
Solastnik, ki je po prejšnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico.
71. člen
Zavarovanja in jamstva ob delitvi
(1)
Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari, odgovarjajo drugi solastniki za pravne in stvarne napake stvari v mejah vrednosti svojih idealnih deležev.
(2)
Za odgovornost za stvarne in pravne napake se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prodajno pogodbo.
(3)
Če je predmet delitve nepremičnina, imajo ostali solastniki do izplačila na njej zastavno pravico do višine vrednosti svojih idealnih deležev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi.
(4)
Če je predmet delitve premičnina, obdržijo solastniki do izplačila na njej lastninsko pravico do višine vrednosti svojih idealnih deležev, kot so bili ugotovljeni s sklepom o delitvi.
2. odsek SKUPNA LASTNINA
72. člen
Pojem
(1)
Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni.
(2)
Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo.
(3)
Če eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se šteje, da tretji ni v dobri veri samo, če je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika.
(4)
Vsak skupni lastnik ali njegov upnik sme vedno zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem času.
(5)
Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo določila o solastnini, če ni z zakonom drugače določeno.
4. oddelek SOSEDSKO PRAVO
73. člen
Prepoved medsebojnega vznemirjanja
(1)
Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.
(2)
Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.
74. člen
Uporaba določil
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.