IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se delno razveljavi glede odločitve o zavrnitvi zahtevka:
- za ugotovitev, da med tožnikom in toženko od 6. 1. 2020 obstoji pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto voznik luške mehanizacije za osnovno urno postavko 9,00 EUR, povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi; da je za ta čas dolžna toženka tožnika prijaviti v vsa obvezna zavarovanja, vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
- ugotovitev, da je prišlo z dnem 17. 12. 2019 do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja med tožnikom in toženko na drug način ter se to razveljavi;
- da je dolžna toženka tožnika pozvati v delovno razmerje;
- da je dolžna toženka tožniku za čas od 14. 9. 2009 priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma po pogodbi o zaposlitvi, vključno z obračunom in izplačilom mesečnih plač (v višini 2.200,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, potnih stroškov, prehrane med delom, regresov za letni dopust in trinajstih plač, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila;
in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.
JEDRO
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A., d. o. o., je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar to, kot že navedeno, ne vpliva na njegov položaj delavca za čas, ko je bil vključen v obvezna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot jih je tožnik postavil v tem sporu.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.