Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG)

1911. Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG)

Razglašam Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. maja 2023.

Št. 003-02-3/2022-131

Ljubljana, 2. junija 2023

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O INFRASTRUKTURI ZA ALTERNATIVNA GORIVA IN SPODBUJANJU PREHODA NA ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETU (ZIAG)

I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon določa pravila za načrtovanje nacionalnega okvira politike za razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu, cilje za vzpostavitev zadostne infrastrukture za alternativna goriva v prometu za cestna vozila, mirujoče zrakoplove in plovila, ureja vzpostavitev in delovanje gospodarske javne službe zagotavljanja in upravljanja podporne infrastrukture ter priključnih zmogljivosti na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje skupne izhodne moči vsaj 3 MW, obveznosti upravljavcev polnilnih in oskrbovalnih mest, tehnične zahteve v zvezi z vzpostavljanjem, delovanjem in vzdrževanjem infrastrukture za alternativa goriva v prometu in zahteve v zvezi z informacijami za uporabnike, način in postopke za registracijo infrastrukture za alternativna goriva v prometu in vodenje evidenc, vire in načine financiranja ukrepov za spodbujanje prehoda na alternativna goriva ter vzpostavitev in delovanje centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu.

(2)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L št. 307 z dne 28. 10. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1745 z dne 13. avgusta 2019 o dopolnitvi in spremembi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s polnilnimi mesti za motorna vozila kategorije L, oskrbo z električno energijo z obale za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, oskrbo z vodikom za cestni promet ter oskrbo z zemeljskim plinom za cestni in vodni promet ter o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/674 (UL L št. 268 z dne 22. 10. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/94/EU).

2. člen

(namen in cilji)

(1)

Namen zakona je s sistemskimi ukrepi na področju vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva in sočasnim izvajanjem ukrepov za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu doseči:

-

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka iz prometa,

-

povečanje deleža energije, uporabljene v prometu, iz obnovljivih virov energije,

-

spreminjanje sestave voznega parka vozil za cestni promet, ki uporabljajo fosilne naftne vire, z nizkoogljičnimi in brezemisijskimi vozili,

-

uporabo inovativnih rešitev na področju nizkoogljičnih in brezemisijskih tehnologij v sektorju prometa,

-

optimalno snovno in stroškovno učinkovitost pri elektrifikaciji prometa in drugih alternativnih gorivih na način, da se prednostno uporabi že obstoječa podporna infrastruktura, kot so energetska in cestna omrežja, parkirišča in druga dopolnjujoča infrastruktura.

(2)

Cilji zakona so:

-

vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, razpoložljiva, uporabna, dostopna in preprosta za uporabo,

-

vzpostavitev namenske mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za uporabo prekinljivih obnovljivih virov električne energije,

-

spodbujanje vzpostavitve zasebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture,

-

priprava programov finančnih spodbud in zagotovitev virov financiranja za podporo hitrejši vzpostavitvi potrebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture,

-

skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest,

-

letno povečanje deleža vozil na alternativna goriva v voznem parku registriranih vozil v Republiki Sloveniji,

-

pritegnitev zasebnih sredstev v ukrepe prehoda na alternativna goriva v prometu,

-

zagotavljanje varne uporabe polnilne in oskrbovalne infrastrukture.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»alternativna goriva« so goriva ali viri energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z energijo in prispevajo k razogličenju prometa ter izboljšujejo okoljske parametre delovanja prometnega sektorja, in sicer:

-

električna energija,

-

vodik,

-

biogoriva,

-

sintetična in parafinska goriva,

-

zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti obliki kot stisnjeni zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: SZP) in v tekoči obliki kot utekočinjeni zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: UZP) ter

-

utekočinjeni naftni plin;

2.

»digitalno povezano polnilno mesto« je polnilno mesto, ki lahko pošilja in sprejema informacije v realnem času, dvosmerno komunicira z električnim omrežjem in električnim vozilom ter ga je mogoče daljinsko spremljati in nadzorovati, vključno z zagonom in ustavitvijo operacije polnjenja ter merjenjem toka električne energije;

3.

»dinamični podatki« so podatki, ki se pogosto ali redno spreminjajo;

4.

»dvosmerno polnjenje« je pametno polnjenje, pri katerem je mogoče smer toka električne energije obrniti, kar omogoča tok električne energije iz akumulatorja v polnilno mesto, na katero je akumulator priključen;

5.

»električno vozilo« je motorno vozilo, opremljeno s pogonskim sklopom, ki vključuje vsaj en neobrobni električni stroj kot pretvornik energije z električnim sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja, ki ga je mogoče polniti iz zunanjega vira električne energije;

6.

»infrastruktura za alternativna goriva« pomeni polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za alternativna goriva;

7.

»izhodna moč« je teoretično največja moč, izražena v kW ali MW, ki jo lahko polnilno mesto, postaja, park ali naprava za oskrbo z električno energijo z obale dobavlja vozilu ali plovilu, priključenemu na to polnilno mesto, postajo, park ali napravo;

8.

»javno dostopna infrastruktura za alternativna goriva« je infrastruktura za alternativna goriva na lokaciji ali prostoru, odprtem za širšo javnost, ne glede na to, ali je infrastruktura za alternativna goriva na javnem ali zasebnem zemljišču, ali se uporabljajo omejitve ali pogoji v smislu dostopa do lokacije ali prostora, in ne glede na veljavne pogoje uporabe infrastrukture za alternativna goriva;

9.

»javno dostopno polnilno ali oskrbovalno mesto« je polnilno ali oskrbovalno mesto za dobavo alternativnega goriva, ki uporabnikom omogoča možnost dostopa pod enakimi pogoji. Možnost dostopa pod enakimi pogoji lahko vključuje različne možnosti overitve, uporabe in plačila;

10.

»komercialni zračni prevoz« je zračni prevoz, kot je opredeljen v 24. točki 3. člena Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L št. 212 z dne 22. 8. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1087 z dne 7. aprila 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s posodobitvijo sklicevanj na določbe Čikaške konvencije (UL L št. 236 z dne 5. 7. 2021, str. 1);

11.

»končni uporabnik« oziroma »končna uporabnica« (v nadaljnjem besedilu: končni uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki kupuje alternativno gorivo za neposredno uporabo v vozilu;

12.

»lahko vozilo« je motorno vozilo kategorije M1 ali N1, kot je opredeljeno v točki (i) pod (a) prvega odstavka 4. člena oziroma v točki (i) pod (b) prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 151 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2236 z dne 20. junija 2022 o spremembi prilog I, II, IV in V k Uredbi (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih zahtev za vozila, izdelana v neomejenih serijah, vozila, izdelana v majhnih serijah, popolnoma avtomatizirana vozila, izdelana v majhnih serijah, in vozila za posebne namene ter glede posodobitve programske opreme (UL L št. 296 z dne 16. 11. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/858/EU);

13.

»običajno polnilno mesto« je polnilno mesto, ki omogoča prenos električne energije na električno vozilo z močjo, ki je manjša od 22 kW ali enaka 22 kW, razen naprav z močjo, manjšo od 3,7 kW ali enako 3,7 kW, ki so nameščene v zasebnih gospodinjstvih ali katerih prvotni namen ni polnjenje električnih vozil in ki niso dostopne javnosti;

14.

»omrežje TEN-T« pomeni jedrno in celovito omrežje, kot je opredeljeno v 38. oziroma 9. členu Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/254 z dne 9. novembra 2018 o prilagoditvi Priloge III k Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 43 z dne 14. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU);

15.

»oskrba mirujočih zrakoplovov z električno energijo« je oskrba zrakoplova z električno energijo prek standardiziranega fiksnega ali mobilnega vmesnika, kadar je zrakoplov v položaju zrakoplova v kontaktnem polju ali položaju zrakoplova v predpolju;

16.

»oskrba z električno energijo z obale« je dobava električne energije z obale morskim ladjam ali plovilom za plovbo po celinskih plovnih poteh, privezanim k pomolu;

17.

»oskrbovalna infrastruktura« pomeni opremo, naprave in objekte, ki so potrebni za oskrbo vozil, plovil in zrakoplovov s tekočim ali plinastim gorivom;

18.

»oskrbovalna postaja« je ena sama fizična naprava na določeni lokaciji, ki je sestavljena iz enega ali več oskrbovalnih mest;

19.

»oskrbovalno mesto« pomeni oskrbovalno opremo za oskrbo s tekočim ali plinastim gorivom prek fiksne ali mobilne naprave, ki lahko oskrbuje samo eno vozilo, eno plovilo ali en zrakoplov naenkrat;

20.

»pametno polnjenje« je polnjenje, pri katerem se intenzivnost električne energije, dobavljene akumulatorju, dinamično prilagodi na podlagi informacij, prejetih prek elektronske komunikacije;

21.

»podporna infrastruktura« pomeni energetsko, prometno, komunikacijsko, komunalno in drugo dopolnjujočo infrastrukturo, ki pomembno vpliva na načrtovanje ustreznih lokacij za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in je nujna za njeno delovanje;

22.

»polnilna infrastruktura« pomeni opremo, naprave in objekte, ki so potrebni za polnjenje vozil, plovil in zrakoplovov z električno energijo;

23.

»polnilna postaja« je fizična naprava na določeni lokaciji, ki je sestavljena iz enega ali več polnilnih mest;

24.

»polnilni park« je ena ali več polnilnih postaj na določeni lokaciji;

25.

»polnilni park visoke moči za hitro polnjenje« je ena ali več polnilnih postaj na določeni lokaciji, ki vključuje polnilna mesta z izhodno močjo vsaj 43 kW;

26.

»polnilno mesto« je fiksni ali mobilni vmesnik, ki omogoča prenos električne energije v električno vozilo in ki ima lahko eno ali več vtičnic za različne tipe priključkov, vendar lahko hkrati polni samo eno električno vozilo, in izključuje naprave z izhodno močjo, ki je manjša od 3,7 kW ali enaka 3,7 kW, katerih osnovni namen ni polnjenje električnih vozil;

27.

»polnilno mesto visoke moči« je polnilno mesto, ki omogoča prenos električne energije na električno vozilo z močjo, večjo od 22 kW;

28.

»položaj zrakoplova v kontaktnem polju« je položaj na določenem območju letališke ploščadi, ki je opremljeno z mostom za vkrcavanje potnikov;

29.

»položaj zrakoplova v predpolju« je položaj na določenem območju letališke ploščadi, ki ni opremljeno z mostom za vkrcavanje potnikov;

30.

»ponudnik storitev polnjenja električnih vozil« oziroma »ponudnica storitev polnjenja električnih vozil« (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev polnjenja električnih vozil) je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja storitve polnjenja električnih vozil končnemu uporabniku v zameno za plačilo;

31.

»prekinljivi obnovljivi viri električne energije« pomenijo električno energijo, ki ni stalno na voljo zaradi zunanjih dejavnikov, ki jih ni mogoče nadzorovati, proizvajajo pa jo viri za proizvodnjo električne energije, katerih pogoji se spreminjajo v precej kratkem časovnem obsegu. Viri prekinljive obnovljive električne energije vključujejo sončno energijo, vetrno energijo, energijo plimovanja in energijo valov;

32.

»priključno hibridno vozilo« je električno vozilo, sestavljeno iz konvencionalnega motorja z notranjim zgorevanjem v kombinaciji z električnim pogonskim sistemom, ki ga je mogoče polniti iz zunanjega vira električne energije;

33.

»priložnostna cena« je cena, ki jo upravljavec polnilnega ali oskrbovalnega mesta zaračuna končnemu uporabniku za priložnostno polnjenje ali oskrbovanje;

34.

»priložnostna oskrba z gorivom« je storitev oskrbe z gorivom, ki jo kupi končni uporabnik, ne da bi se moral registrirati, skleniti pisni sporazum ali skleniti dolgoročnejše poslovno razmerje z upravljavcem navedenega oskrbovalnega mesta za več kot zgolj nakup storitve;

35.

»priložnostno polnjenje« je storitev polnjenja, ki jo kupi končni uporabnik, ne da bi se moral registrirati, skleniti pisni sporazum ali dolgoročnejše poslovno razmerje z upravljavcem navedenega polnilnega mesta ali ponudnikom storitve polnjenja za več kot zgolj nakup storitve;

36.

»statični podatki« so podatki, ki se ne spreminjajo pogosto ali redno;

37.

»storitev oskrbe z gorivom« je prodaja ali zagotavljanje katerega koli tekočega ali plinastega goriva prek javno dostopnega oskrbovalnega mesta;

38.

»storitev polnjenja« je prodaja ali zagotavljanje električne energije, vključno s povezanimi storitvami, prek javno dostopnega polnilnega mesta;

39.

»težko vozilo« je motorno vozilo kategorije M2, M3, N2 ali N3, kot je opredeljeno v točkah (ii) in (iii) pod (a) prvega odstavka 4. člena ter točkah (ii) in (iii) pod (b) prvega odstavka 4. člena Uredbe 2018/858/EU;

40.

»upravljavec oskrbovalnega mesta« je fizična ali pravna oseba, odgovorna za tehnično upravljanje in delovanje oskrbovalnega mesta, ki končnim uporabnikom zagotavlja storitev oskrbe z gorivom, tudi v imenu in za račun ponudnika storitev oskrbe z gorivom;

41.

»upravljavec polnilnega mesta« je fizična ali pravna oseba, odgovorna za upravljanje in delovanje polnilnega mesta, ki končnim uporabnikom zagotavlja storitev polnjenja, tudi v imenu in za račun ponudnika storitev oskrbe z gorivom;

42.

»urbano vozlišče« je urbano vozlišče, kot je opredeljeno v točki (p) 3. člena Uredbe 1315/2013/EU.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kot izrazi, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje energetike.

II. poglavje: NACIONALNI OKVIR POLITIKE

4. člen

(načrtovanje nacionalnega okvira politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi v prometu ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture)

(1)

Nacionalni okvir politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi v prometu ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture za alternativna goriva v prometu (v nadaljnjem besedilu: nacionalni okvir politike) se načrtuje v okviru celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (v nadaljnjem besedilu: NEPN) z vidika doseganja energetskih in podnebnih ciljev za področje prometa. Razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu kot del prometne infrastrukture se načrtuje v državni celostni prometni strategiji (v nadaljnjem besedilu: DCPS).

(2)

Pri načrtovanju nacionalnega okvira politike se upoštevajo potrebe različnih vrst prometa, vključno s tistimi, za katere so na voljo omejene alternative fosilnim gorivom.

(3)

Nacionalni okvir politike upošteva interese samoupravnih lokalnih skupnosti, zlasti kar zadeva polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za javni prevoz, ter interese zadevnih deležnikov.

(4)

Država na podlagi posvetovanj ali skupnih okvirov politike sodeluje z drugimi državami članicami Evropske unije pri zagotavljanju, da so ukrepi, potrebni za doseganje ciljev iz nacionalnega okvira politike, skladni in usklajeni z zavezujočimi cilji Evropske unije, tako da je dosežena čezmejna pokritost z infrastrukturo za alternativna goriva.

(5)

Nacionalni okvir politike vsebuje tudi strategije za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, kot so letalski promet, pomorski promet, promet po celinskih plovnih poteh in železniški promet v segmentih omrežja, ki jih ni mogoče elektrificirati.

5. člen

(akcijski načrt za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu in vzpostavitev ustrezne infrastrukture)

(1)

Za doseganje ciljev strateških dokumentov iz prejšnjega člena se pripravi podroben akcijski načrt za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu in vzpostavitev ustrezne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), ki je usklajen tudi s strateškimi načrti s področja proizvodnje vodika oziroma razvoja infrastrukture za proizvodnjo, distribucijo in rabo vodika ter vsebuje:

-

ukrepe za doseganje energetskih in podnebnih ciljev iz NEPN glede na vrste prometa in vrste alternativnih goriv,

-

ukrepe za spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva pri storitvah javnega prevoza,

-

ukrepe za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, vključno z ukrepi za spremembo sestave voznega parka cestnih vozil, ki uporabljajo fosilne naftne vire, z nizkoogljičnimi in brezemisijskimi vozili,

-

ukrepe za spodbujanje in lajšanje vzpostavljanja polnilnih mest, ki niso javno dostopna,

-

določitev mestnih in primestnih naselij, drugih gosto naseljenih območij in omrežij, ki bodo opremljena z javno dostopnimi polnilnimi mesti,

-

ukrepe za doseganje ciljev, kot izhajajo iz predpisov Evropske unije,

-

pilotne in demonstracijske projekte, promocijske in druge aktivnosti, potrebne za spodbujanje in lajšanje prehoda na alternativna goriva v prometu,

-

terminski načrt,

-

navedbo institucij, odgovornih za izvajanje akcijskega načrta,

-

vire financiranja in

-

kazalnike, ki omogočajo spremljanje doseganja ciljev in vrednotenje učinkov, ki prispevajo k energetskim in podnebnim ciljem.

(2)

Akcijski načrt se posodablja glede na potrebe, izhajajoč iz spremenjenih okoliščin in razvoja trga, na vsaka tri leta.

(3)

Akcijski načrt na predlog ministrstva, pristojnega za prometno politiko (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

6. člen

(spremljanje in poročanje)

(1)

Za spremljanje izvajanja akcijskega načrta in koordinacijo priprave poročil za poročanje Evropski komisiji skrbi ministrstvo. Ministrstvo na vsaka tri leta Evropski komisiji predloži poročilo o izvajanju akcijskega načrta. V tem poročilu se navedejo informacije, kot izhajajo iz Priloge I k Direktivi 2014/94/EU, po potrebi pa tudi ustrezna utemeljitev glede uspešnosti izpolnjevanja nacionalnih ciljev iz DCPS.

(2)

Elektrooperaterja in Agencija za energijo v skladu z medsebojnim dogovorom pripravijo oceno potencialnega prispevka dvosmernega polnjenja k prodoru električne energije iz obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem ter ocenijo potencial vzpostavitve in delovanja digitalno povezanih polnilnih mest, ki bi električnim vozilom omogočila, da dodatno prispevajo k prožnosti energetskega sistema. Ocena se pripravi pri vsaki pripravi ali posodobitvi akcijskega načrta ter vsaj en mesec pred vsakokratno predložitvijo poročila iz prejšnjega odstavka Evropski komisiji.

III. poglavje: POLNILNA INFRASTRUKTURA ZA VOZILA, PLOVILA IN MIRUJOČE ZRAKOPLOVE

1. oddelek: Polnilna infrastruktura za cestna vozila

1. pododdelek: Splošne določbe

7. člen

(cilji za polnilno infrastrukturo)

(1)

Nacionalni cilji glede minimalnega števila polnilnih mest in polnilnih postaj glede na moč in način polnjenja ter potrebna skupna izhodna moč polnilnih postaj glede na predvideno projekcijo registriranih električnih vozil v voznem parku se opredelijo v nacionalnem okviru politike, pri čemer se upošteva prispevek k podnebnim in energetskim ciljem.

(2)

Cilji glede polnilne infrastrukture za lahka in težka vozila v urbanih vozliščih in na omrežju TEN-T, v smislu števila polnilnih parkov in polnilnih mest v teh polnilnih parkih, njihove medsebojne razdalje ter izhodne moči, se v nacionalnem okviru politike določijo v skladu z zavezujočimi cilji, ki jih za države članice določi Evropska unija.

(3)

Pri določanju ciljev za polnilno infrastrukturo se upošteva celovita geografska pokritost mreže polnilne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni. Pri tem se pri prepoznavi potreb in načrtovanju vzpostavitve ali širitve mreže polnilne infrastrukture poleg zavez, ki jih določi Evropska unija, upoštevajo še vsaj naslednja merila:

-

demografske značilnosti in poselitveni vzorec,

-

prometni tokovi in dnevna obremenitev omrežja javnih cest,

-

migracijski prometni tokovi med kraji in regijami ter čezmejni tranzitni promet,

-

število električnih vozil v voznem parku in predvidena rast števila električnih vozil v prihodnjih letih,

-

obstoječa javno dostopna polnilna infrastruktura,

-

bližina in zmogljivost distribucijskega in prenosnega električnega omrežja ter potrebne ojačitve in širitve,

-

ocena razmerja med javno dostopno in zasebno polnilno infrastrukturo,

-

druga merila, ki vplivajo na potrebe po javno dostopni in zasebni polnilni infrastrukturi na določenem geografskem območju.

8. člen

(načrtovanje primernih lokacij polnilnih parkov visokih moči za hitro polnjenje ob omrežju javnih cest ter za polnilno infrastrukturo v občinah)

(1)

Distribucijski operater in izvajalec gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona v sodelovanju z upravljavci javnih cest ter pristojnimi državnimi in lokalnimi organi pripravita državni načrt primernih lokacij polnilnih parkov, kjer priključne zmogljivosti omogočajo delovanje polnilnih parkov visokih moči za hitro polnjenje ob omrežju javnih cest. Državni načrt vsebuje tudi načrt lokacij za polnilno infrastrukturo mestnih občin iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, lahko pa tudi ostalih občin, če izrazijo interes za sodelovanje in pri načrtovanju primernih lokacij upoštevajo določbe 9. člena tega zakona. Občine so dolžne na poziv izvajalca gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona ali distribucijskega operaterja pravočasno posredovati potrebne podatke za pripravo lokalnega načrta za polnilno infrastrukturo. Ministrstvo pripravi vsebinske usmeritve za pripravo lokalnih načrtov za polnilno infrastrukturo.

(2)

Strokovna podlaga za pripravo državnega načrta primernih lokacij polnilnih parkov je načrtovalsko orodje izvajalca gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona. Primerne lokacije polnilnih parkov visokih moči se načrtujejo tako, da se najprej v največji mogoči meri izrabi že obstoječa podporna energetska, cestna in druga obstoječa infrastruktura ter znižajo stroški naložb v javno infrastrukturo ob hkratni zadovoljitvi potreb prometnega sektorja.

(3)

Upravljavci javnih cest pripravljavcema državnega načrta primernih lokacij polnilnih parkov na njun poziv predložijo podatke oziroma seznam vseh lokacij obstoječih ter načrtovanih počivališč in parkirišč za težka in lahka vozila, ki jih upravljajo, enako velja za vse uvoze na ceste in izvoze z njih. Za navedene načrtovane objekte se štejejo objekti, kot izhaja iz naložbenih načrtov upravljavca javne ceste.

(4)

Ministrstvo koordinira in usmerja delo za pripravo državnega načrta primernih lokacij polnilnih parkov ob omrežju državnih cest.

(5)

Distribucijski operater načrtuje lokacije polnilnih parkov do 3 MW skupne izhodne moči, razen v posebnih primerih, če na lokaciji že obstaja zadostna priključna moč ali sta ojačitev in razširitev omrežja na tem območju že načrtovani v razvojnem načrtu distribucijskega sistema zaradi priključitve novih uporabnikov sistema oziroma naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Distribucijski operater v sodelovanju z upravljavci javnih cest pripravi nabor primernih lokacij in priključnih moči ter jih vključi v desetletni razvojni načrt distribucijskega sistema na področju, ki se nanaša na elektrifikacijo prometa.

(6)

Izvajalec gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona načrtuje lokacije polnilnih parkov 3 MW ali več skupne izhodne moči v bližini prenosnega omrežja, lahko pa tudi za nižje izhodne moči, kadar v neposredni bližini lokacije ni zadostnih priključnih zmogljivosti na distribucijskem omrežju ter je takšen ukrep ekonomsko bolj ugoden, ker bi stroški ojačitve in širitve distribucijskega omrežja za potrebe priključitve polnilnih parkov presegli stroške neposredne priključitve na prenosno omrežje. Lokacije polnilnih parkov v bližini prenosnega omrežja se načrtujejo tako, da se prednostno omogoči priključitev polnilnega parka na prenosno omrežje z vzankanjem v obstoječe omrežje.

(7)

Državni načrt primernih lokacij polnilnih parkov po predhodni odobritvi ministra, pristojnega za prometno politiko (v nadaljnjem besedilu: minister), in ministra, pristojnega za energijo, objavita distribucijski operater in izvajalec gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona na digitalni platformi iz 41. člena tega zakona. Državni načrt v delu, ki se nanaša na lokalne načrte občin, pred posredovanjem ministru v odobritev potrdi tudi občina. Iz načrta morajo biti za posamezno lokacijo razvidni maksimalna priključna moč, stroški priključitve na omrežje ter maksimalno število polnilnih in parkirnih mest za lahka in težka vozila. Načrt se posodablja glede na razvoj trga in spremenjene okoliščine.

(8)

Identificirane lokacije v potrjenem državnem načrtu iz prejšnjega odstavka so pogoj za priključitev javno dostopnih polnilnih mest na sistem, razen če je vlagatelj v polnilno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) pripravljen sam nositi nesorazmerne stroške priključitve zaradi povečanja zmogljivosti sistema.

(9)

Priključitev javno dostopnih polnilnih parkov skupne izhodne moči vsaj 3 MW na prenosni ali distribucijski sistem je ob omrežju TEN-T dopustna za polnilne parke, ki jih vzpostavi izvajalec gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona.

9. člen

(lokalni načrti za polnilno infrastrukturo)

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG)

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Obvestilo o uporabi piškotkov

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Sodna praksa

Eko-Lex področje

Povezave TAX

Povezave LEX

Citati

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG)

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Obvestilo o uporabi piškotkov