TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se sedaj glasi:

„I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 9.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2020 dalje.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za premoženjsko škodo v višini 8.748,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2020 dalje.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 1.187,70 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 306,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavlja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku, zlorabo instituta odpovedi in s tem protipravno ravnanje.

Zgolj zato, ker je toženkin prvostopenjski organ drugače od drugostopenjskega organa presodil dokaze in okoliščine primera ter na podlagi njih zaključil, da je tožnik z odtujitvijo denarja kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo hkrati tudi znake kaznivega dejanja male tatvine, še ne pomeni, da je zlorabil institut odpovedi.

Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je toženka odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi govoric, ki so se v zvezi s podano izredno odpovedjo širile po mestu. Toženka ne more odgovarjati za ravnanja tožnikovih someščanov, ki so se pogovarjali o tožniku in o dejanju, ki mu je bilo očitano v odpovedi, sploh pa ne za neresnice, ki so nastajale s širjenjem govoric.