TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35204-16/2011/12-MK z dne 1. 3. 2012 in drugi odstavek 1. točke izreka odločbe Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, št. U 56033/2010 z dne 11. 1. 2012 se odpravita in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteku tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

ZNSVS odločitev o upravičenosti do subvencioniranja veže na pravnorelevantna dejstva v koledarskem letu javnega poziva, dohodkovni kriterij pa na neto dohodke mlade družine za (glede na leto objave javnega poziva) predpreteklo koledarsko leto. Po izteku enega leta Stanovanjski sklad uradoma preveri, če mlada družina še izpolnjuje dohodkovne kriterije za subvencioniranje najema. V primeru, kot je obravnavani, se lahko zaradi časovne odmaknjenosti bistveno spremeni višina dohodkov, zato je tudi pri preveritvi treba kot relevantne upoštevati dohodke družine po času, v katerem bi do preveritve izpolnjevanja kriterija prišlo po izteku enega leta od prvega odločanja o dodelitvi subvencije. Zamikanje časa preveritve in izplačila zato po presoji sodišča tožečo stranko vodi v neenak položaj z upravičenci, ki so z vlogo uspeli že v prvem postopku.

Subvencija mladi družini pripada od prvega dne naslednjega meseca po izdani odločbi o priznani subvenciji. Cilj zakonodajalca, da mlada družina pridobi subvencijo največ za obdobje dveh let (saj se predvideva, da bi v tem obdobju starši ali vsaj eden od staršev dobil stalno zaposlitev in s tem ekonomsko varnost) v primeru, kot je obravnavani, narekuje dodelitev subvencije za čas od prvega dne naslednjega meseca po izdaji prve (za tožečo stranko neugodne) odločbe in izplačilo subvencije za obdobje pred izdajo odločbe v ponovnem postopku v enkratnem znesku, skupaj s prvim nakazilom subvencij za obdobje po izdani odločbi.

Čeprav o pritožbi tožeče stranke z izpodbijano odločbo druge stopnje ni (izrecno) odločeno, iz odločbe sledi, da je s svojo pritožbo delno uspela. Tak procesni položaj narekuje, da se o stroških pritožbenega postopka, glede na uspeh, odloči na podlagi drugega odstavka 118. člena ZUP in ne na podlagi 113. člena, s katerim odločitev v tem delu utemelji tožena stranka.