na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odlok o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 44-1813/2014, stran 4748 DATUM OBJAVE: 17.6.2014
VELJAVNOST: od 18.6.2014 / UPORABA: od 18.6.2014
RS 44-1813/2014
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 18.6.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
1813. Odlok o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVDK39, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K
o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
1. člen
(1)
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Ljubljana – Trg republike (EŠD 9756) skupaj s stavbami in javnimi spomeniki, ki so neločljivi del trga in so bili oblikovani skupaj z njim.
(2)
Trg republike ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo in posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti ter pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije. Trg je kulturni spomenik z urbanističnimi, arhitekturnimi, umetnostnozgodovinskimi, zgodovinskimi, krajinskoarhitekturnimi in arheološkimi vrednotami.
(3)
Trg republike je varovan zato, da se ohrani izvirno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja kot kulturna vrednota. Razglasitev omogoča boljšo celostno prepoznavnost spomenika in spodbuja primerno rabo. Hkrati poudarja simbolni pomen trga.
2. člen
(1)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev Trga republike za spomenik državnega pomena, so:
-
Osrednji trg je najbolj kompleksno in monumentalno zasnovana pozidava večjega mestnega predela v slovenski prestolnici z osrednjimi javnimi funkcijami. Zgrajen je bil med letoma 1961 in 1986. Trg je izjemen urbanistično-arhitekturni dosežek povojne slovenske in tedanje širše jugoslovanske arhitekture.
-
Pozidava na nekdanjem nunskem vrtu je življenjsko in najbolj celostno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja (prvonagrajeni natečajni načrt 1960), kar je plod njegovega dvajsetletnega študija tega mestnega predela. Kljub pomoči številnih sodelavcev je celota izrazito avtorsko delo tega arhitekta, akademika in Prešernovega nagrajenca.
-
Trg, ki je dajal okvir Spomeniku revolucije, je bil nadgrajen z mestnim upravnim središčem s stolpnicama, prvotno namenjenima republiški upravi, zdaj banki, gospodarskim in drugim javnim funkcijam.
-
Vključevanje javnih spomenikov in kipov, ki so delo uveljavljenih slovenskih kiparjev Draga Tršarja in Slavka Tihca, na trg.
-
Prezentacija tlorisov rimskodobnih objektov v tlaku na ploščadi med stolpnicama ter delov emonskega obzidja ob Erjavčevi cesti in Ulici Josipine Turnograjske. Posamezne linije stavb in nivoji etaž predstavljajo dvatisočletno poselitev in gradnjo na tem prostoru.
-
Trg je prostor javne razglasitve osamosvojitve Slovenije na osrednji ploščadi 26. junija 1991 in kot tak eden najpomembnejših simbolnih javnih prostorov države. Označujeta ga jambor z zastavo in lipa.
(2)
Varovane sestavine spomenika so:
-
urbanistična umeščenost trga in njegovih javnih funkcij v mestnem jedru,
-
prvotna urbanistična, arhitekturna in krajinskoarhitekturna ureditev trga z nivojskimi ploščadmi, drevjem ob zahodni strani, s pasažo z atriji in podzemno garažo,
-
tlakovanje s pohorskim tonalitom (granodioritom), zasaditev v koritih, avtorsko oblikovana kovinska svetila in drogovi za zastave ter vključeni deli starih kovinskih ograj,
-
zunanjost stavb v celoti, njihove fasade s kamnitimi in bakrenimi oblogami, osnovni gabariti in sistemi javnih komunikacij (pasaže, vhodi, stopnišča, klančine),
-
javni spomeniki in okrasni kipi: Spomenik revolucije (1975, Drago Tršar), Spomenik Edvardu Kardelju (1981, Drago Tršar), Spomenik Ivanu Cankarju (1982, Slavko Tihec), kip Vezana jedra (1972/73, Slavko Tihec),
-
prostor z drogom za slovensko zastavo in prostor lipe ob njem,
-
prezentacija arheoloških ostalin.
(3)
Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 532, k. o. 1725 – Ajdovščina; stavbe št. 1, 3 in 4, vse k. o. 1721 – Gradišče I; parcele št. 3078, 3079, 3080/1, 3080/2, 3080/3, 3080/4, 3081, 3082/1, 3082/10, 3082/11, 3082/2, 3082/3, 3082/4, 3082/5, 3082/6, 3082/7, 3082/8, 3082/9, 3086 in 3087, vse k. o. 1725 – Ajdovščina; parcele št. *525, 177/8 (severni del parcele s stopniščem, ki vodi na ploščad Trga republike), 30/1, 30/13, 30/14, 30/15, 30/16, 30/17, 30/18, 30/19, 30/2, 30/20, 30/3, 30/5, 30/6, 30/7, 36/1, 36/26, 36/27 in 36/8, vse k. o. 1721 – Gradišče I.
(4)
Vplivno območje spomenika obsega nepremičnine: parcele št. *70/4, 142/16, 2952/2, 3013, 3083, 3084, 3085, 3088, 3089, 3090, 3091, 3092/1, 3092/2, 3092/3, 3093, 3094/1, 3094/2, 3094/3, 3094/4, 3095, 3097, 3098, 3099, 3100, 3101, 3102, 3103, 3306 (vzhodni in osrednji del parcele/ceste do vzhodne meje parcele št. 3068, k. o. 1725 – Ajdovščina) in 3307, vse k. o. 1725 – Ajdovščina; parcele št. *40, *41/3, *789, 175/1, 175/11, 175/13, 175/14, 175/15, 175/16, 175/17, 175/2, 177/8 (osrednji del parcele/ceste južno ob ploščadi Trga republike, od Prešernove do Slovenske ceste), 197/1, 197/2, 28/3, 28/4, 28/5, 28/6 in 28/7, vse k. o. 1721 – Gradišče I.
3. člen
(1)
V okviru Trga republike se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Ljubljana – Cankarjev dom (EŠD 29572).
(2)
Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnozgodovinskimi, arhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3)
Vrednote, ki poleg navedenih v prvem odstavku 2. člena utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
-
Cankarjev dom, vpet v prostor med Erjavčevo cesto in park ob Prešernovi cesti, zaključuje jugozahodni del trga. Arhitektu Edvardu Ravnikarju je z dostopi, prehodi, podhodi in ozelenjenimi terasami uspelo razgibati kompozicijo objekta in ga povezati z že obstoječim okoljem.
-
Cankarjev dom je Ravnikarjeva celostna umetnina in vrhunski primer strukturalizma z unikatno zasnovano zunanjostjo in notranjostjo, z notranjo opremo javnih prostorov (dvorane, preddverja, povezovalni hodniki, stopnišča).
-
Cankarjev dom je najpomembnejši kulturni in kongresni center v državi, v katerem so med drugim potekali pomembni dogodki, povezani z osamosvojitvijo Slovenije, kar označuje spominska plošča ob vhodu s ploščadi.
(4)
Varovane sestavine spomenika so:
-
osnovna višinska in tlorisna zasnova,
-
armiranobetonska konstrukcija,
-
fasada s kamnito oblogo iz makedonskega sivca (dolomitnega marmorja),
-
baldahin vzhodnega vhoda s ploščadi,
-
vhodi z vetrolovi,
-
stavbno pohištvo: okna, vrata, svetlobniki, talne, stenske in stropne obloge,
-
prvotna notranja oprema: sedeži, svetila,
-
namensko načrtovana likovna oprema.
(5)
Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 3, k. o. 1721 – Gradišče I; parcele št. 30/2, 36/1 in 36/26, vse k. o. 1721 – Gradišče I.
4. člen
(1)
V okviru Trga republike se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Ljubljana – Stolpnica Trg republike 2 (EŠD 4123).
(2)
Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnozgodovinskimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3)
Vrednote, ki poleg navedenih v prvem odstavku 2. člena utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
-
Stolpnica Trg republike 2 skupaj s sosednjo stolpnico ustvarja prevladujočo in značilno silhueto širšega mestnega predela.