Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1)

1354. Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1)

Razglašam Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. aprila 2018.

Št. 003-02-4/2018-9

Ljubljana, dne 25. aprila 2018

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic. Ta zakon določa tudi naloge in pristojnosti varnostnega organa, inšpekcijskega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa ter načela za izdajanje, podaljševanje, posodobitev, spreminjanje oziroma razveljavljanje varnostnih spričeval in pooblastil.

(2)

Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega železniškega sistema na območju Republike Slovenije, z namenom tehnične harmonizacije, poenostavitve, izboljšanja in razvoja mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) s tretjimi državami. Ti pogoji se nanašajo na načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, nadgradnjo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov železniškega sistema, na poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju.

(3)

S tem zakonom se urejajo tudi pogoji in postopki za izdajo dovoljenj in spričeval za strojevodje ter pogoj za opravljanje dela osebja, ki opravlja varnostno kritične naloge v železniškem prometu.

(4)

Ta zakon delno prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:

-

Direktive 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (prenovitev) (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 102; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/798/EU);

-

Direktive 2016/797/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/797/EU);

-

Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije (EU) 2016/882 z dne 1. junija 2016 o spremembi Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede jezikovnih zahtev (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).

(5)

S tem zakonom se določi nacionalna kontaktna točka kot pristojni organ za izvajanje nalog skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne 11. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 (UL L št. 356 z dne 12. 12. 2014, str. 438; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2014).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

»dajanje na trg« je prvo omogočanje dostopnosti komponente interoperabilnosti, podsistema ali tirnega vozila, ki je pripravljeno na delovanje v stanju načrtovanega delovanja, na trgu Evropske unije;

2.

»delodajalec« je upravljavec ali prevoznik, ki na podlagi pogodbe zaposli ali najame delavca za delo strojevodje ali drugo OVKN;

3.

»drug prevoznik« je oseba, ki izvaja prevoz v skladu s prevozno pogodbo;

4.

»enotna vstopna točka« je aplikacija, ki jo razvije Agencija Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: ERA);

5.

»evropska specifikacija« pomeni:

-

skupno tehnično specifikacijo, kakor je opredeljena v zakonu, ki ureja javna naročila;

-

evropsko tehnično soglasje, kakor je navedeno v 60. členu Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 243); ali

-

evropski standard, kakor je opredeljen v točki b) prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12);

6.

»glavni preiskovalec« je oseba, ki je odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave;

7.

»imetnik tirnega vozila« je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu in je kot tak vpisan v registru tirnih vozil;

8.

»incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost obratovanja v železniškem prometu;

9.

»lahka železnica« je mestni oziroma primestni železniški prevozni sistem z odpornostjo pri trku C–III ali C-IV (v skladu z EN 15227:2011) in največjo odpornostjo vozila 800 kN (vzdolžna tlačna sila v območju spenjanja); sistemi lahke železnice imajo lahko ločeno progo ali si jo delijo z vozili v cestnem prometu in običajno ne izmenjujejo vozil s potniškim prometom na dolge razdalje ali tovornim prometom;

10.

»nacionalni predpisi« so predpisi, sprejeti v Republiki Sloveniji, ki določajo zahteve v zvezi z varnostjo železniškega prometa ali tehnične zahteve in se uporabljajo za prevoznike, upravljavca ali tretje osebe ne glede na to, kateri organ jih je izdal;

11.

»nadgradnja« je vsaka pomembna sprememba podsistema ali njegovega dela, ki privede do spremembe tehnične dokumentacije, priložene ES-izjavi o verifikaciji, če takšna tehnična dokumentacija obstaja, in ki izboljša celotno delovanje podsistema;

12.

»nakladalec« je oseba, ki naklada embalirano blago, majhne zabojnike ali prenosne rezervoarje v ali na vagon oziroma v zabojnik ali ki naklada zabojnike, zabojnike za razsuti tovor, večprekatne posode za plin, zabojnike – cisterne ali prenosne rezervoarje na vagon;

13.

»naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema;

14.

»nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali poseben niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;

15.

»območje obratovanja« pomeni omrežje ali omrežja v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije, kjer namerava prevoznik delovati;

16.

»obnova« je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;

17.

»obseg dejavnosti« pomeni obseg, ki ga označuje število potnikov oziroma količina blaga ter predvidena velikost prevoznika glede števila zaposlenih v železniškem sektorju;

18.

»obstoječi železniški sistem« sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;

19.

»ocenjevanje skladnosti« je proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede proizvoda, postopka, storitve, podsistema, osebe ali organa izpolnjene;

20.

»omrežje« so proge, postaje, terminali in vse vrste stabilnih naprav, potrebnih za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;

21.

»organ za ocenjevanje skladnosti« je organ, ki je bil priglašen ali imenovan za izvajanje dejavnosti ocenjevanja skladnosti, vključno z umerjanjem opreme, preskušanjem, certificiranjem in pregledovanjem; organ za ocenjevanje skladnosti postane priglašeni organ, potem ko ga je priglasila država članica; organ za ocenjevanje skladnosti postane imenovani organ, potem ko ga določi država članica;

22.

»osebje ali oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge« (v nadaljnjem besedilu: OVKN) so osebe prevoznika ali upravljavca, določene v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) in sistemih varnega upravljanja, ki morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje vseh potrebnih nalog v zvezi z varnostjo v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah;

23.

»osnovni parameter« je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;

24.

»področje uporabe vozila« pomeni omrežje v Republiki Sloveniji ali skupini držav članic Evropske unije, v katerih naj bi se vozilo uporabljalo;

25.

»polnilec« je oseba, ki naklada blago v cisterno (vključno z vagonom s cisterno, vagonom z odstranljivo cisterno, premičnim rezervoarjem ali zabojnikom-cisterno) na vagon, v večji zabojnik ali manjši zabojnik za prevoz razsutega blaga, ali na prekatni vagon ali v večprekatno posodo za plin;

26.

»pooblaščeni zastopnik« je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec ali naročnik pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

27.

»posebni primer« pomeni katerikoli del železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev oziroma takih, ki vplivajo na združljivost z veljavnim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Evropske unije, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;

28.

»pošiljatelj« je oseba, ki pošilja blago v svojem imenu ali v imenu tretje osebe;

29.

»praznilec« je oseba, ki odstrani blago iz cisterne (vključno z vagonom s cisterno, vagonom z odstranljivo cisterno, premičnim rezervoarjem ali zabojnikom-cisterno), vagona, večjega ali manjšega zabojnika za prevoz razsutega blaga oziroma prekatnega vagona ali večprekatne posode za plin;

30.

»preiskava« pomeni postopek, ki se izvaja zaradi preprečevanja resnih nesreč, nesreč in incidentov, kar vključuje zbiranje in analizo informacij, presojo, vključno z odkrivanjem vzrokov, in pripravo varnostnih priporočil;

31.

»prejemnik« je oseba, ki v skladu s prevozno pogodbo prevzame blago; če prevoz poteka brez prevozne pogodbe, se šteje, da je prejemnik oseba, ki prevzame blago ob prihodu;

32.

»prevoznik v železniškem prometu« (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, oziroma pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;

33.

»proizvajalec« je vsaka fizična ali pravna oseba, ki proizvaja proizvod v obliki komponent interoperabilnosti, podsistemov ali tirnih vozil oziroma za katero je takšne komponente zasnoval ali izdelal nekdo drug, sama pa jih trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

34.

»proizvod« pomeni proizvod, ki je pridobljen s proizvodnim procesom, vključno s komponentami interoperabilnosti in podsistemi;

35.

»projekt v poznejši fazi razvoja« je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri lahko sprememba tehnične specifikacije ogrozi izvedljivost projekta, kot je načrtovan;

36.

»prosilec« je pravna ali fizična oseba:

-

ki zaprosi za dovoljenje; lahko je prevoznik, upravljavec ali katera koli druga oseba, npr. proizvajalec, lastnik ali imetnik tirnega vozila;

-

ki zaprosi za izdajo ES-izjave o verifikaciji; lahko je naročnik, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik;

-

ki zaprosi ERA za odločitev o odobritvi tehničnih rešitev, predvidenih za projekte v zvezi z opremo ob progi v okviru evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: ERTMS);

37.

»razkladalec« je oseba, ki odstrani zabojnik, zabojnik za razsuti tovor, večprekatno posodo za plin, zabojnik – cisterno ali premični rezervoar z vagona, ali vsako podjetje, ki raztovori embalirano blago, majhne zabojnike ali prenosne rezervoarje iz ali z vagona ali zabojnika, ali oseba, ki raztovori blago iz cisterne (vagona s cisterno, odstranljive cisterne, premičnega rezervoarja ali zabojnika – cisterne) oziroma prekatnega vagona ali večprekatne posode za plin ali z vagona, večjega zabojnika ali manjšega zabojnika za prevoz razsutega blaga oziroma zabojnika za razsuti tovor;

38.

»resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledica je smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na tirnih vozilih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga nesreča z enakimi posledicami, ki ima očiten vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;

39.

»serija« je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;

40.

»sistem varnega upravljanja« (v nadaljnjem besedilu: SVU) pomeni organizacijo, ureditev in postopke, ki jih je vzpostavil upravljavec ali prevoznik, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;

41.

»skupne varnostne metode« (v nadaljnjem besedilu: SVM) so metode, ki opisujejo ocenjevanje stopnje varnosti in doseganje varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;

42.

»sprejemljivi načini skladnosti« so nezavezujoča mnenja, ki jih izda ERA za opredelitev načinov zagotavljanja skladnosti z bistvenimi zahtevami;

43.

»sprejemljivi nacionalni načini skladnosti« so nezavezujoča mnenja, ki jih izda varnostni organ za opredelitev načinov zagotavljanja skladnosti z nacionalnimi predpisi;

44.

»spričevalo« pomeni usklajeno dopolnilno spričevalo, v katerem je navedeno, po kateri železniški infrastrukturi lahko imetnik spričevala vozi in katera vozna sredstva lahko upravlja;

45.

»stabilne naprave« so strukturni podsistemi infrastruktura, energija, vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi oziroma njihovi deli;

46.

»subjekt, zadolžen za vzdrževanje« je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;

47.

»subjekt, ki opravlja naloge upravljavca« je lahko katerikoli subjekt, ki izvaja eno ali več nalog na področju razvoja javne železniške infrastrukture, opredeljenih v zakonu, ki ureja železniški promet;

48.

»stanje načrtovanega delovanja« pomeni običajen način obratovanja in predvidljive slabše pogoje obratovanja (vključno z obrabo) v obsegu in v skladu s pogoji uporabe, kot so določeni v tehnični dokumentaciji in dokumentaciji o vzdrževanju;

49.

»strojevodja« pomeni osebo, ki je sposobna in ima dovoljenje za samostojno, odgovorno in varno upravljanje vlakov, vključno z lokomotivami, premikalnimi lokomotivami, delovnimi vlaki, tirnimi vozili za opravljanje vzdrževalnih del ali vlaki za prevoz potnikov ali blaga po železnici;

50.

»tehnična specifikacija« je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev;

51.

»tip« je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove vozila, kakor so zajete v potrdilu o pregledu tipa ali zasnove, opisanem v ustreznem modulu za verifikacijo;

52.

»tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več strukturnih ali funkcionalnih podsistemov;

53.

»upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje železniške infrastrukture ter odgovorna za sodelovanje pri njenem razvoju;

54.

»varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;

55.

»vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem postavi v operativno delovanje;

56.

»vrsta dejavnosti« pomeni vrsto, ki jo označuje potniški promet, vključno s prevozom visokih hitrosti ali brez njega, tovorni promet, vključno s prevozom nevarnega blaga ali brez njega, ali samo ranžiranje;

57.

»vzdrževalna dela v javno korist« po tem zakonu so postopki, po katerih se izvedejo odstranitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje stabilnih naprav, namenjeni pa so zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja;

58.

»vzroki« pomenijo dejanja, opustitve dejanj, dogodke ali razmere (ali kombinacijo teh), ki so vzrok za nesrečo ali incident;

59.

»zamenjava v okviru vzdrževanja« je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;

60.

»železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi, ki urejajo železniški promet, akreditacijo, urejanje prostora in tehnični predpisi.

3. člen

(železniški sistem)

(1)

Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavljajo omrežje v Republiki Sloveniji in tirna vozila, namenjena vožnji po tem omrežju.

(2)

Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.

(3)

Strukturni podsistemi so:

a)

Infrastruktura
Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, nivojske prehode, gradbene objekte (npr. mostovi, predori), z železnico povezane elemente postaj (vhodi, peroni, območja dostopa, mesta servisiranja, stranišča, informacijski sistemi ter elemente za dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo), varnostno in zaščitno opremo.

b)

Energija
Podsistem vsebuje naprave namenjene elektrifikaciji, vključno z voznim omrežjem ter opremo za merjenje in zaračunavanje porabe električne energije ob progi.

c)

Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi
Podsistem vsebuje vso opremo ob progi, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.

č)

Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu
Podsistem vsebuje vso opremo na tirnih vozilih, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.

d)

Tirna vozila
Podsistem vsebuje konstrukcijsko nadgradnjo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, opremo za merjenje in zaračunavanje porabe električne energije na vozilih, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (npr. vozni podstavek, osi, itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z elementi za dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

(4)

Operativni podsistemi so:

a)

Vodenje in upravljanje prometa
V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki dovoljuje usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje storitev v železniškem prometu.

b)

Vzdrževanje
V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.

c)

Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet
Ta podsistem zajema:

1.

aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza;

2.

aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.

(5)

Strukturna podsistema iz točk č) in d) tretjega odstavka tega člena sta mobilna podsistema.

(6)

Omrežje in tirna vozila, namenjena vožnji po tem omrežju iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

II. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu

4. člen

(področje uporabe)

(1)

To poglavje se uporablja za železniški sistem, ki obsega varnostne zahteve za sistem v celoti, vključno z varnim upravljanjem in vodenjem železniškega prometa ter z medsebojnim delovanjem ali vplivanjem med prevozniki v železniškem prometu, upravljavcem in drugimi aktivnimi udeleženci.

(2)

To poglavje ne velja za:

a)

podzemne železnice;

b)

tramvaje in tirna vozila lahke železnice ter infrastrukturo, ki jo uporabljajo izključno ta vozila;

c)

omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, ter za prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih;

č)

zasebno železniško infrastrukturo, vključno s tiri, ki jo uporablja njen lastnik ali izvajalec za lastne prevoze blaga ali za nekomercialni prevoz oseb, in tirna vozila, ki se uporabljajo izključno na tej infrastrukturi;

d)

infrastrukturo in tirna vozila, predvidena izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo.

5. člen

(naloge in pristojnosti aktivnih udeležencev v železniškem prometu)

(1)

Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), varnostni organ, preiskovalni organ, upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotovijo:

-

da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske unije ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se daje prednost preprečevanju resnih nesreč;

-

da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema;

-

razvoj oziroma izboljšanje varnosti železniškega prometa, ki temelji na sistemskem pristopu;

-

pripravo in objavo letnih varnostnih načrtov, z opisi ukrepov, načrtovanih za dosego skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC);

-

podporo ERA pri njenih nalogah spremljanja razvoja varnosti na železnici na ravni Evropske unije.

(2)

Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki so odgovorni za varno delovanje svojega dela železniškega sistema in nadzorovanje tveganja tako, da:

-

izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganja, lahko tudi z medsebojnim sodelovanjem, z uporabo metod za ovrednotenje in oceno tveganj;

-

izvajajo nacionalne in evropske predpise;

-

vzpostavljajo SVU v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi;

-

upoštevajo tveganja, povezana z dejavnostmi drugih aktivnih udeležencev in tretjih oseb;

-

upoštevajo druge aktivne udeležence iz petega odstavka tega člena, ki lahko vplivajo na varno obratovanje železniškega sistema, in jih pogodbeno zavežejo k izvajanju ukrepov za nadzorovanje tveganja;

-

zagotovijo, da njihovi izvajalci izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganj z uporabo SVM za spremljanje procesov in jih k temu pogodbeno zavežejo. Na zahtevo ERA ali varnostnega organa te podatke morajo razkriti.

(3)

Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje, vključno z oskrbo z materialom in sklepanjem storitvenih pogodb.

(4)

Odgovornost upravljavca, subjekta, ki opravlja naloge upravljavca, in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material v skladu z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki varno vključijo in uporabljajo.

(5)

Subjekti, zadolženi za vzdrževanje in vsi drugi aktivni udeleženci, ki lahko vplivajo na varno obratovanje železniškega sistema, vključno s proizvajalci, vzdrževalci, upravitelji, izvajalci storitev, naročniki, drugimi prevozniki, pošiljatelji, prejemniki, nakladalci, razkladalci, polnilci in praznilci morajo:

-

izvajati potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganj s sodelovanjem drugih aktivnih udeležencev;

-

zagotoviti, da so podsistemi, dodatki, oprema in storitve, ki jih ponujajo, v skladu z zahtevami in pogoji za uporabo, tako da jih lahko prevoznik oziroma upravljavec varno uporablja.

(6)

Kadar prevozniki, upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca ali drugi aktivni udeleženci iz prejšnjega odstavka odkrijejo ali drugače izvedo za varnostno tveganje, povezano z okvarami, konstrukcijskimi neskladnostmi ali napakami pri delovanju tehnične opreme, vključno z opremo na strukturnih podsistemih, morajo v okviru svojih pristojnosti:

-

sprejeti vse potrebne popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenega varnostnega tveganja,

-

o ugotovljenih tveganjih obvestiti udeležene strani zaradi sprejetja popravljalnih ukrepov za zagotovitev trajne varnosti železniškega sistema.

(7)

V primeru izmenjave tirnih vozil morajo prevozniki in ostali aktivni udeleženci izmenjati informacije, ki so pomembne za varno delovanje in obsegajo podatke iz registra vozil, informacije o stanju in zgodovini tirnega vozila, dokumentacijo o vzdrževanju, informacijo o preteklih nakladalnih storitvah in tovornih listih.

6. člen

(spremljanje varnosti)

(1)

Ministrstvo spremlja stopnjo varnosti v železniškem prometu na podlagi skupnih varnostnih kazalnikov iz letnih poročil varnostnega organa ter nacionalnih referenčnih vrednosti.

(2)

Varnostni organ mora pri sestavi letnega poročila upoštevati skupne varnostne kazalnike.

(3)

Skupne varnostne kazalnike iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

7. člen

(skupne varnostne metode)

(1)

SVM opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami in obsegajo:

-

metode za ovrednotenje in oceno tveganja;

-

metode za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz enotnih varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil;

-

metode nadzora, ki jih uporabljajo varnostni organi, in metode spremljanja, ki jih uporabljajo prevozniki, upravljavec in subjekti, zadolženi za vzdrževanje;

-

metode za oceno ravni varnosti in uspešnosti glede varnosti, ki jo zagotavljajo izvajalci v železniškem prometu na ravni držav članic in na ravni Evropske unije;

-

metode za oceno doseganja varnostnih ciljev na nacionalni ravni in ravni Evropske unije;

-

vse druge metode, povezane s SVU, ki morajo biti harmonizirane na ravni Evropske unije.

(2)

Nacionalni predpisi se spremenijo v skladu s sprejetimi SVM, ki jih sprejme Evropska komisija.

8. člen

(skupni varnostni cilji)

(1)

SVC določajo najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem. SVC so izraženi v sprejemljivosti tveganja ali kot ciljne varnostne ravni, pri čemer morajo upoštevati najmanj:

-

posamezna tveganja, povezana s potniki, osebjem, tako z zaposlenimi kot izvajalci, uporabniki nivojskih križanj ter nepooblaščenimi osebami na železniškem območju;

-

socialna tveganja.

(2)

Na podlagi sprejetih SVC, katere sprejme Evropska komisija, se sprejmejo vse potrebne spremembe nacionalnih predpisov v roku, potrebnem za dosego SVC.

9. člen

(nacionalni predpisi)

(1)

Nacionalni predpisi se lahko sprejmejo v naslednjih primerih:

a)

če predpisi v zvezi z varnostnimi metodami niso zajeti v SVM;

b)

če TSI še ne zajemajo operativnih predpisov železniškega omrežja;

c)

kot nujen preventivni ukrep, zlasti po resni nesreči, nesreči ali incidentu;

č)

če je treba spremeniti predpise, ki so bili že priglašeni;

d)

če predpisi v zvezi z zahtevami za OVKN, vključno z merili izbire, fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi ter poklicnim usposabljanjem, še niso zajeti v TSI ali Direktivi 2007/59/ES.

(2)

Ministrstvo pred sprejemom nacionalnega predpisa iz prejšnjega odstavka posreduje Evropski komisiji in ERA v pregled osnutek nacionalnega predpisa skupaj z razlogi za njegovo izdajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/796/EU). Ne glede na prejšnji stavek, ministrstvo nacionalni predpis, ki se sprejme kot nujen preventivni ukrep, posreduje Evropski komisiji in ERA po njegovi uveljavitvi v skladu z Uredbo 2016/796/EU.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvu ni treba priglasiti nacionalnih predpisov in omejitev izključno lokalne narave. Ti predpisi in omejitve se morajo objaviti v registru infrastrukture iz 69. člena tega zakona ali pa mora upravljavec v programu omrežja navesti, kje so ti predpisi ali omejitve objavljeni.

10. člen

(sistem varnega upravljanja)

(1)

Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki vzpostavijo SVU svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. SVU mora biti skladen z nacionalnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI in SVM.

(2)

Vsi deli SVU se morajo dokumentirati. Jasno opisani in opredeljeni morajo biti:

-

porazdelitev odgovornosti v subjektih iz prejšnjega odstavka;

-

nadzor na različnih ravneh;

-

vključitev osebja in njihovih predstavnikov na vseh ravneh;

-

zagotavljanje nenehnega izboljševanja SVU;

-

zavezanost k doslednemu upoštevanju človeških dejavnikov in uporabi metod;

-

kultura medsebojnega zaupanja in učenja zaradi razvoja varnosti, ob zagotavljanju zaupnosti.

(3)

SVU vsebuje naslednje osnovne elemente:

-

varnostno politiko, ki jo je odobril zakoniti zastopnik subjekta iz prvega odstavka tega člena in jo sporočil osebju;

-

kakovostne in količinske cilje subjekta iz prvega odstavka tega člena v zvezi z ohranjanjem in povečevanjem varnosti ter načrte in postopke za doseganje teh ciljev;

-

postopke za izpolnjevanje obstoječih, novih in spremenjenih tehničnih in operativnih standardov ali drugih predpisanih pogojev iz TSI, nacionalnih predpisov in iz drugih zadevnih predpisov ali odločitev organa;

-

postopke za zagotovitev skladnosti s standardi in drugimi predpisanimi pogoji v celotnem življenjskem ciklu opreme in dejavnosti;

-

postopke in metode za opredelitev tveganja, izvedbo ocene tveganja in ukrepov za nadzor nad tveganjem, kadar sprememba obratovalnih pogojev ali uvedba novih materialov pomeni novo tveganje za infrastrukturo ali vmesnik med človekom, strojem in subjektom iz prvega odstavka tega člena;

-

zagotovitev programov za usposabljanje osebja in sistemov za ohranjanje usposobljenosti osebja ter za ustrezno opravljanje nalog, vključno z ureditvijo zahtev v zvezi s fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi osebja;

-

ureditev za zagotovitev zadostnih informacij v subjektu iz prvega odstavka tega člena in, kadar je ustrezno, med temi subjekti;

-

postopke in oblike za dokumentiranje varnostnih informacij, ter določitev postopka za nadzor konfiguracije ključnih varnostnih informacij;

-

postopke za zagotovitev, da se nesreče, incidenti, neposredna nevarnost nesreče in drugi nevarni dogodki prijavijo, preiščejo in analizirajo ter da se sprejmejo potrebni preventivni ukrepi;

-

pripravo načrtov za ukrepanje, pripravljenost ter obveščanje v izrednih razmerah, dogovorjenih z ustreznimi javnimi organi;

-

določbe o periodičnih notranjih presojah SVU.

(4)

Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki morajo, poleg osnovnih elementov iz prejšnjega odstavka v svoj SVU vključiti vse dodatne elemente, s katerimi obvladujejo varnostna tveganja pri izvajanju dejavnosti.

(5)

SVU mora vsebovati vrsto, obseg, območje obratovanja in druge pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljati kontrolo vseh tveganj, vključno z vzdrževanjem, oskrbo z materialom in uporabo pogodbenikov. Prav tako je treba upoštevati tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti drugih aktivnih udeležencev.

(6)

SVU upravljavca in subjekta, ki izvaja naloge upravljavca, upošteva učinke dejavnosti različnih prevoznikov v železniškem prometu na omrežju in omogoča vsem prevoznikom, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. SVU se razvijajo z namenom usklajevanja postopkov v izrednih razmerah vseh udeležencev v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnosti na železniški infrastrukturi, in s pristojnimi organi za ukrepanje v izrednih razmerah, da se olajša hitro posredovanje reševalnih služb, ter z drugimi stranmi, ki bi utegnile biti udeležene v izrednih razmerah. V primeru čezmejne infrastrukture mora SVU opredeljevati sodelovanje med upravljavcema infrastrukture sosednjih držav ter potrebna usklajevanja in pripravljenost pristojnih služb za ukrepanje v izrednih razmerah na obeh straneh državne meje.

(7)

Po resni nesreči mora prevoznik zagotoviti pomoč žrtvam in jim pomagati pri pritožbenih postopkih v skladu s pravom Evropske unije. Takšna pomoč se izvaja prek komuniciranja z družinami žrtev in vključuje psihološko podporo za žrtve nesreče in njihove družine.

(8)

Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki morajo vsako leto do 31. maja predložiti varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:

-

informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC in o rezultatih varnostnih načrtov za njihovo obvladovanje;

-

opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov;

-

rezultate notranje varnostne revizije;

-

ugotovitve o pomanjkljivostih in napakah pri izvajanju prometa in upravljanju infrastrukture;

-

poročilo o uporabi SVM.

2. Varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo

11. člen

(podeljevanje enotnega varnostnega spričevala prevozniku)

(1)

Za dostop do železniškega omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik, poleg drugih pogojev, pridobiti enotno varnostno spričevalo, ki ga izda ERA ali varnostni organ. Z enotnim varnostnim spričevalom prevoznik dokaže, da je vzpostavil SVU in da lahko varno obratuje na načrtovanem območju obratovanja.

(2)

Enotno varnostno spričevalo, ki ga izda ERA, je veljavno tudi v Republiki Sloveniji za v spričevalu navedeno vrsto in obseg dejavnosti, če je v spričevalu omrežje Republike Slovenije ali njegov del navedeno kot območje obratovanja.

(3)

V vlogi za enotno varnostno spričevalo prevoznik navede vrsto in obseg dejavnosti v železniškem prometu in načrtovano območje obratovanja.

(4)

Vloga za enotno varnostno spričevalo se vloži prek enotne vstopne točke iz 12. člena Uredbe 2016/796/EU (v nadaljnjem besedilu: enotna vstopna točka), kjer se izmenjujejo vse informacije o poteku postopkov in sprejetih odločitvah ter informacije komisije za pritožbe iz 55. člena Uredbe 2016/796/EU (v nadaljnjem besedilu: komisija za pritožbe), ki ji je treba priložiti dokumentacijo, s katero se dokaže, da prosilec izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima vzpostavljen svoj SVU in izpolnjuje zahteve iz TSI, SVM in SVC ter zagotavlja nadzor nad tveganji in varnim izvajanjem prevoznih storitev in

-

izpolnjuje zahteve iz priglašenih nacionalnih predpisov.

(5)

Varnostni organ mora odločiti o vlogi prosilca v skladu z izvedbenim aktom Evropske komisije iz desetega odstavka 10. člena Direktive 2016/798/EU. Odločitev o vlogi za izdajo enotnega varnostnega spričevala mora sprejeti najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge. Varnostni organ prosilca najpozneje v enem mesecu po prejemu vloge obvesti, da je vloga popolna oziroma zahteva dopolnitev vloge v razumnem roku.

(6)

Varnostni organ je pristojen za izdajo enotnega varnostnega spričevala le, če prosilec, ki namerava obratovati samo na območju Republike Slovenije, v svoji vlogi izrecno navede, naj o njegovi vlogi odloči varnostni organ.

(7)

Varnostni organ mora preveriti izpolnjevanje pogojev, določenih v četrtem odstavku tega člena, če izdaja enotno varnostno spričevalo. Če enotno varnostno spričevalo izdaja ERA, izpolnjevanje pogojev iz druge alineje četrtega odstavka tega člena v dogovoru z njo opravi varnostni organ. Varnostni organ lahko pred izdajo enotnega varnostnega spričevala od prosilca zahteva dodatne informacije ali opravi pregled ali nadzor na lokaciji prosilca, pri čemer se mora o tem predhodno uskladiti z ERA.

(8)

Če ERA obvesti varnostni organ, da se ne strinja z njegovo oceno, da prosilec ne izpolnjuje zahtev iz druge alineje četrtega odstavka tega člena, se varnostni organ poskuša z ERA v enem mesecu od prejema obvestila o nestrinjanju, dogovoriti o skupni oceni. Če je to potrebno, se lahko varnostni organ skupaj z ERA odloči, da v postopek vključita tudi prosilca. Če se varnostni organ z ERA v tem roku ne dogovori o skupni oceni, lahko varnostni organ v primeru negativne ocene o izpolnjevanju zahtev prosilca za enotno varnostno spričevalo, začne postopek pred komisijo za pritožbe.

(9)

Enotno varnostno spričevalo, ki ga izda varnostni organ v skladu s šestim odstavkom tega člena, lahko po posvetovanju varnostnega organa s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije, velja tudi za prevoznike, ki vozijo do postaj sosednjih držav članic s podobnimi značilnostmi omrežja in podobnimi operativnimi predpisi, če so te postaje blizu državne meje, ne da bi bila potrebna razširitev območja obratovanja. Varnostni organ se lahko posvetuje s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic ob obravnavi vloge vsakega posameznega enotnega varnostnega spričevala, ali pa se v ta namen sklene čezmejni sporazum med državami članicami ali varnostnimi organi držav članic.

(10)

Varnostni organ je v celoti odgovoren za vsa enotna varnostna spričevala, ki jih izda.

(11)

Varnostni organ lahko izvajalcem iz tretjih držav dovoli dostop do postaje na območju Republike Slovenije, namenjene čezmejnim dejavnostim, ki je v bližini njene državne meje, ne da bi zahtevala enotno varnostno spričevalo, če je zagotovljena ustrezna raven varnosti s pogodbenimi dogovori med izvajalcem iz tretje države in prevoznikom ali upravljavcem, ki ima enotno varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo za opravljanje dejavnosti v omrežju Republike Slovenije in če so bili varnostni vidiki teh dogovorov ustrezno upoštevani v njihovem SVU.

(12)

V enotnem varnostnem spričevalu, ki ga izda varnostni organ, morajo biti navedene vrsta in obseg dejavnosti ter območje obratovanja v Republiki Sloveniji.

(13)

Zoper odločbo varnostnega organa v zvezi z enotnim varnostnim spričevalom je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu, šteto od dneva vročitve odločbe. Kadar varnostni organ z odločbo zavrne izdajo enotnega varnostnega spričevala, je rok za vnovično proučitev, morebitno spremembo odločitve oziroma posredovanje pritožbe ministrstvu dva meseca.

(14)

Zoper odločitev o enotnem varnostnem spričevalu ERA se lahko vloži pritožba na komisijo za pritožbe.

(15)

Na vlogo prevoznika se lahko enotno varnostno spričevalo podaljšuje za največ pet let. V primeru bistvene spremembe vrste ali obsega dejavnosti prevoznika, mora prevoznik predložiti novo vlogo za posodobitev enotnega varnostnega spričevala v tem delu.

(16)

Če prevozniku enotno varnostno spričevalo izda varnostni organ in želi razširiti območje obratovanja v Republiki Sloveniji, mora k vlogi priložiti dokumentacijo z dokumenti iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z dodatnim območjem obratovanja. Dokumentacijo predloži prek enotne vstopne točke varnostnemu organu, ki v primeru izpolnjevanja pogojev izda novo oziroma posodobljeno enotno varnostno spričevalo.

(17)

Če ima prevoznik enotno varnostno spričevalo, ki ga izda varnostni organ, in želi razširiti območje obratovanja v drugo državo članico, posodobljeno enotno varnostno spričevalo izda ERA.

(18)

Varnostni organ lahko zahteva, da se enotna varnostna spričevala revidirajo, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir.

(19)

Varnostni organ obvesti ERA o izdanih, podaljšanih, posodobljenih ali razveljavljenih enotnih varnostnih spričevalih najpozneje v dveh tednih. V obvestilu navede podjetje oziroma ime in naslov prevoznika, datum izdaje, vrsto in obseg dejavnosti, območje obratovanja in veljavnost enotnega varnostnega spričevala ter v primeru razveljavitve spričevala, razloge za svojo odločitev.

(20)

Predvideno spremembo SVU, ki se ne nanaša na primere iz petnajstega in šestnajstega odstavka tega člena, mora prevoznik pred uveljavitvijo poslati varnostnemu organu v pregled in potrditev. Varnostni organ mora o potrditvi spremembe SVU odločiti najpozneje v 60 dneh in o tem obvestiti prevoznika.

12. člen

(sodelovanje med varnostnim organom in ERA pri izdaji enotnih varnostnih spričeval)

(1)

Varnostni organ z ERA zaradi izvajanja nalog iz 11. člena tega zakona, sklene dogovore o sodelovanju v skladu s 76. členom Uredbe 2016/796/EU. Dogovori o sodelovanju se lahko sklenejo z več nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije in lahko vključujejo tudi specifično ureditev sodelovanja v primeru omrežij, za katera je zaradi zemljepisnih ali zgodovinskih razlogov potrebno določeno strokovno znanje, da bi zmanjšali upravna bremena in stroške za prosilca.

(2)

Dogovori o sodelovanju iz prejšnjega odstavka vsebujejo podroben opis nalog in pogojev za rezultate, roke za izvršitev nalog ter porazdelitev pristojbin, ki jih plača prosilec.

13. člen

(podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu)

(1)

Za upravljanje železniške infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda varnostni organ na podlagi prejete vloge.

(2)

Varnostno pooblastilo vsebuje:

-

overitev, ki potrjuje sprejemljivost SVU;

-

overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem in delovanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem prometa.

(3)

Če posamezno nalogo upravljavca izvaja drug subjekt, ki izvaja naloge upravljavca, mora ta pridobiti varnostno pooblastilo za izvajanje teh nalog, ki ga izda varnostni organ.

(4)

Varnostni organ o vlogi za varnostno pooblastilo odloči najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge.

(5)

Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti spremeni, kadar se bistveno spremenijo železniška infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila nemudoma obvesti varnostni organ o vseh navedenih spremembah.

(6)

Varnostni organ lahko zahteva, da se določeni del varnostnega pooblastila spremeni, ko se bistveno spremeni varnostno regulativni okvir.

(7)

Če varnostni organ ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki ga je izdal, razveljavi pooblastilo, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.

(8)

Varnostni organ v dveh tednih obvesti ERA o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali razveljavljena. V obvestilu navede podjetje oziroma ime in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru razveljavitve, razloge za svojo odločitev.

(9)

V primeru čezmejne infrastrukture varnostni organ sodeluje z varnostnim organom sosednje države pri podeljevanju varnostnega pooblastila.

(10)

Predvideno spremembo SVU, ki je bil v postopku pridobitve ali podaljšanja varnostnega pooblastila potrjen s strani varnostnega organa, mora upravljavec oziroma subjekt, ki izvaja naloge upravljavca, pred uveljavitvijo poslati varnostnemu organu v pregled in potrditev. Varnostni organ mora o potrditvi spremembe SVU odločiti najpozneje v 60 dneh in o tem obvestiti upravljavca oziroma subjekt, ki izvaja naloge upravljavca.

14. člen

(dostop do sredstev za usposabljanje)

(1)

Prevozniki in upravljavec morajo zagotoviti enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje strojevodij in spremljevalnega osebja na vlaku, kadarkoli je to usposabljanje potrebno, za izvajanje storitev na omrežju.

(2)

Ponujene storitve glede dostopa do sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, sistemom upravljanja vodenja prometa in intervencijskih postopkov v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.

(3)

Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno končanem usposabljanju.

(4)

Varnostni organ zagotovi, da so pri usposabljanju izpolnjene zahteve iz IV. poglavja tega zakona, TSI in priglašenih nacionalnih predpisov, ki urejajo usposabljanje strojevodij in spremljevalnega osebja.

(5)

Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali upravljavec, morajo biti sredstva in storitve dostopni tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.

(6)

Pri zaposlovanju novih strojevodij, spremljevalnega osebja in njegovega OVKN, lahko prevoznik upošteva tudi usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih. V ta namen se temu osebju na njihovo zahtevo zagotovi dostop do podatkov oziroma dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.

(7)

Prevoznik in upravljavec sta odgovorna za raven usposobljenosti in kvalifikacij OVKN.

15. člen

(certifikacijski organ in subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil)

(1)

Certifikacijski organ je akreditirani oziroma varnostni organ.

(2)

Vsakemu tirnemu vozilu se pred uporabo v omrežju določi subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje, in subjekt se vpiše v register tirnih vozil iz 68. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: register tirnih vozil).

(3)

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, s sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila, za vzdrževanje katerih je zadolžen, varno obratujejo. V ta namen mora vzpostaviti sistem vzdrževanja teh vozil s katerim:

a)

zagotovi, da so vozila vzdrževana v skladu z dokumentacijo o vzdrževanju vsakega tirnega vozila in veljavnimi zahtevami, vključno s pravili o vzdrževanju in zadevnimi določbami TSI;

b)

izvede metode za ovrednotenje in oceno tveganja, določene v SVM;

c)

zagotovi, da njegovi izvajalci izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganja z uporabo SVM;

č)

zagotovi sledljivost dejavnosti vzdrževanja.

(4)

Sistem vzdrževanja obsega naslednje funkcije:

a)

funkcija upravljanja, ki nadzoruje in usklajuje funkcije vzdrževanja iz točk b) do č) tega odstavka ter zagotavlja varno stanje vozil v železniškem sistemu;

b)

funkcije razvoja vzdrževanja, ki je odgovorna za upravljanje dokumentacije o vzdrževanju, vključno s konfiguracijo, na podlagi projektnih in operativnih podatkov ter učinkovitosti in izmenjavi izkušenj;

c)

funkcija upravljanja vzdrževanja voznega parka, ki upravlja odstranitev vozil zaradi vzdrževanja in njihovo vrnitev v obratovanje po vzdrževanju;

č)

funkcija izvajanja vzdrževanja, ki izvaja potrebno tehnično vzdrževanje vozil ali njegovih delov, vključno z dokumentacijo o sprostitvi v obratovanje.

(5)

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje samostojno izvaja funkcijo upravljanja, vendar lahko funkcije vzdrževanja iz točk b) do č) prejšnjega odstavka dodeli v zunanje izvajanje drugim pogodbenikom.

(6)

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje oziroma nosilec posamezne funkcije sistema vzdrževanja, mora izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja vzdrževanje tirnih vozil, in predpisa, ki ureja sistem izdajanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje vozil. Ob izpolnitvi vseh predpisanih pogojev certifikacijski organ subjektu, zadolženemu za vzdrževanje, izda spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, nosilcu posamezne funkcije sistema vzdrževanja pa spričevalo o funkciji sistema vzdrževanja. Varnostni organ lahko preveri izpolnjevanje pogojev subjekta, zadolženega za vzdrževanje, v okviru postopka pridobitve enotnega varnostnega spričevala oziroma varnostnega pooblastila.

a)

subjekt, zadolžen za vzdrževanje tovornih vagonov, mora pridobiti spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ki ga izda certifikacijski organ. Podrobnejše zahteve in merila za ocenjevanje organizacij, ki predložijo vlogo za pridobitev spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje tovornih vagonov, ali za spričevalo v okviru funkcij vzdrževanja tovornih vagonov, ki jih subjekt, zadolžen za vzdrževanje, dodeli v zunanje izvajanje, so opredeljene v uredbi Evropske komisije, ki ureja sistem podeljevanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje, tovornih vagonov. Spričevala subjektom, zadolženim za vzdrževanje tovornih vagonov, ki so bila izdana v drugi državi članici Evropske unije, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.

b)

subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil, ki niso tovorni vagoni, je lahko prevoznik ali upravljavec in mora izpolnjevati pogoje za vzdrževanje tirnih vozil, s katerimi zagotovi, da varno obratujejo, ki jih predpiše minister. Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega stavka se preveri pri podeljevanju varnostnega spričevala oziroma varnostnega pooblastila.

(7)

Spričevala subjektov, zadolženih za vzdrževanje, ki so bila izdana v drugi državi članici Evropske unije, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.

(8)

Certifikacijski organ najmanj enkrat letno opravi nadzor nad izpolnjevanjem pogojev subjektov, zadolženih za vzdrževanje, oziroma nosilcev posameznih funkcij sistema vzdrževanja, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje tirnih vozil in sistem izdajanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje tirnih vozil, ki jim je izdal spričevalo oziroma jih je preveril v okviru izdaje varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila.

(9)

Če se ugotovi, da subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ne izpolnjuje zahtev, na podlagi katerih je bilo izdano spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se s subjektom, zadolženim za vzdrževanje, dogovori o načrtu za izboljšanje ali omeji področje uporabe spričevala ali začasno odvzame spričevalo, odvisno od stopnje neizpolnjevanja. V primeru dolgotrajnega neizpolnjevanja zahtev v zvezi s spričevalom ali morebitnega načrta za izboljšanje, certifikacijski organ omeji področje uporabe spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali razveljavi spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje.

(10)

Zoper odločitev o podelitvi spričevala iz šestega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na ministrstvo.

3. Varnostni organ

16. člen

(naloge varnostnega organa)

(1)

Naloge varnostnega organa so:

1.

izdaja dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov infrastruktura, energija in vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi;

2.

izdajanje, podaljševanje, spreminjanje in razveljavljanje dovoljenj za dajanje vozil na trg;

3.

podpora ERA pri izdajanju, podaljševanju, spreminjanju in preklicu dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za tip vozila;

4.

nadzor nad skladnostjo komponent interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami;

5.

dodelitev evropske številke tirnega vozila in vodenje registra tirnih vozil;

6.

preverjanje usposobljenosti in nadzor nad priglašenimi oziroma imenovanimi organi, nad katerimi je preverjal usposobljenost ob njihovi določitvi;

7.

podpora ERA pri izdajanju, podaljševanju, spreminjanju in razveljavljanju enotnih varnostnih spričeval;

8.

izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic enotnega varnostnega spričevala;

9.

izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnih pooblastil;

Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1)

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Obvestilo o uporabi piškotkov