TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi glede prekrška pod točko I/1) izreka izpodbijane sodbe (zaradi prekrška po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1) in v točki II/1) ter se vrne zadeva v tem obsegu prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek. Posledično se spremeni izpodbijana sodba v delu glede izrečene sankcije, ki se izreče za prekršek pod točko I/2) v znesku 120,00 EUR, in pa v delu glede odmerjene sodne takse, ki poslej znaša 40,00 EUR.

II. V preostalem se v nespremenjenih delih izpodbijana sodba potrdi.

Pritožbene navedbe, v katerih pritožba trdi, da je obdolženec kljub temu, da je založil kartico (vozniško dovoljenje), še vedno imel pravico biti udeleženec v cestnem prometu, čeprav jo je založil, pa odpirajo vprašanje ločevanja med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo ter med vozniškim dovoljenjem kot upravno odločbo, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu.

Zato je v tem kontekstu pomemben podatek o tem ali je obdolžencu ob zglasitvi na UE 15. 12. 2017 bilo ponujeno potrdilo o veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja, ki bi veljalo do vročitve novega (kartice) vozniškega dovoljenja oziroma, ali je le-to bilo morebiti zadržano zaradi neplačila upravne takse, kar obdolženec v zagovoru tudi trdi. Slednja ugotovitev bo pomembna za presojo o tem, ali je obdolženec v kritičnem času vozil v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kot je to doslej zaključilo že prvostopno sodišče ali pa je ravnal le v nasprotju s prvim odstavkom člena 16 ZPrCP, ki vozniku nalaga, da ima vselej pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti v cestnem prometu.