TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija prvega tožnika z 8. 7. 2010 se zavrne, revizija druge in tretje tožnice z istega dne pa se zavrže.

Revizija petega toženca se zavrne.

Reviziji druge in tretje tožnice z 22. 4. 2011 se ugodi in se:

drugostopenjska sodba v odločitvi o zavrnitvi njune pritožbe v razmerju do prvega in petega toženca (drugi odstavek izreka pritožbene odločbe), v odločitvi o njima naloženih pravdnih stroških (osmi odstavek izreka) in o njunih pritožbenih stroških (del enajstega odstavka izreka),

prvostopenjska sodba pa v odločitvi o zavrnitvi njunih tožbenih zahtevkov (tretji odstavek izreka) in o njima naloženem plačilu pravdnih stroškov prvemu in petemu tožencu (del četrtega odstavka izreka)

razveljavita in zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizije z 22. 4. 2011 in odgovora nanjo se pridrži za končno odločbo.

Druga, tretja in četrta toženka same krijejo stroške revizijskega odgovora na prvo revizijo tožnikov, tožniki pa sami krijejo stroške svojega odgovora na revizijo petega toženca.

1. Gre za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec v zvezi z delom tožnika kot tretji osebi. Dogodek se je zgodil v času opravljanja redarske službe, dejstvo, da je prvi toženec ravnal preko danih pooblastil ali v nasprotju z njimi, pa petega toženca ne razbremeni odškodninske odgovornosti. Delodajalec je namreč odgovoren tudi v primeru, ko delavec ravna nedopustno in krši svoje delovne obveznosti, če je bilo dejanje storjeno v zvezi z delom. Tako so v sodni praksi kot ravnanja v zvezi z delom opredeljena tudi tista, ki so bila le navidezno storjena v okviru avtoritete službe, pa delavec z njimi v resnici zlorabi svoja pooblastila.

2. Po 170. členu ZOR za ravnanje delavca ne moreta odgovarjati dva subjekta, saj delavec ni delal v dveh različnih organizacijah ali imel dveh delodajalcev. V ravnanju samega lastnika lokala tudi ni najti takega ravnanja, ki bi ga bilo lahko opredeliti za protipravno ravnanje zaradi kršitve profesionalne skrbnosti.

3. Zmotno je stališče obeh sodišč o zastaranju odškodninskih terjatev obeh tožnic. Škodno dejanje je bilo hkrati tudi kaznivo dejanje, zaradi česar je treba upoštevati pravila o daljšem zastaralnem roku in o pretrganju zastaranja odškodninske terjatve, če pride do pretrganja zastaranja kazenskega pregona. Tožnici sta tožbo vložili v času, ko je tekel kazenski postopek zoper storilca, zaradi česar je bilo pretrgano tudi zastaranje njene odškodninske terjatve proti prvemu tožencu in zanj odgovornim osebam.