na dokumentu
Portal TFL
VSRS Sodba I Ips 42930/2017 - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje grožnje - konkretizacija zakonskih znakov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev ...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
23.5.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba I Ips 42930/2017
INTERNA OZNAKA
VS00024688
SENAT, SODNIK
Barbara Zobec (preds.), Branko Masleša (poroč.), Mitja Kozamernik, mag. Kristina Ožbolt, Marjeta Švab Širok
INSTITUT VSRS
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje grožnje - konkretizacija zakonskih znakov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev naklepa - obarvani naklep - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna presoja - obrazložitev dokazne presoje
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
JEDRO
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je opis (še) postopkovno korekten, saj je treba abstraktni in konkretni opis brati v medsebojni povezavi, kar pa pokaže, da iz opisa v zadostni meri izhaja očitek, da je obsojenec kaznivo dejanje storil z namenom ustrahovati oškodovanko.
Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 355. člena ZKP vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Po presoji Vrhovnega sodišča je takšna presoja v izpodbijani pravnomočni sodbi izostala. Vsaka od naštetih pomanjkljivosti sodbe, gledana sama zase, še ne bi narekovala razveljavitve, celovito gledano pa se izkaže, da v skupnem učinku kažejo, da je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 355. člena ZKP vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Po presoji Vrhovnega sodišča je takšna presoja v izpodbijani pravnomočni sodbi izostala. Vsaka od naštetih pomanjkljivosti sodbe, gledana sama zase, še ne bi narekovala razveljavitve, celovito gledano pa se izkaže, da v skupnem učinku kažejo, da je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.