TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. a) Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 10289/2013 z dne 3. 6. 2013 spremeni tako, da se obsojencu ob upoštevanju:

- sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 312/2000 z dne 17. 9. 2004, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 425/2005 z dne 21. 12. 2005, s katero je bila obsojencu izrečena kazen štirih let zapora, ki šteje kot določena,

- sodbe Okrožnega sodišča v Kranju K 81/2000 z dne 12. 6. 2000, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 826/2000 z dne 20. 8. 2000, s katero je bila obsojencu izrečena izrečena kazen enega leta in enega meseca zapora, ki šteje kot določena,

- sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 493/2000 z dne 14. 12. 2004, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 1018/2005 z dne 25. 1. 2006, s katero je bila obsojencu izrečena kazen treh let in pet mesecev zapora, ki šteje kot določena,

in

- sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru Ks 288/2008 z dne 28. 4. 2008, ki je postala pravnomočna dne 14. 6. 2008, s katero je bila obsojencu izrečena kazen dveh let in štirih mesecev zapora, ki šteje kot določena,

na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izreče

e n o t n a k a z e n

10 (deset) let zapora.

b) V skladu z določbo 56. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) se obsojencu v izrečeno enotno kazen zapora všteje v celoti prestana kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 312/2000 z dne 17. 9. 2004, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 425/2005 z dne 21. 12. 2005, od dne 13. 5. 2009, predčasni odpust dne 3. 2. 2013, izvršitev sankcije dne 3. 5. 2013, ter del že prestane kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 2218/2009 z dne 12. 3. 2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 312/2010 z dne 2. 9. 2010, pravnomočno dne 27. 9. 2010, od dne 3. 2. 2013 dalje.

II. a) Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 545/2006 z dne 11. 7. 2007, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 1177/2007 z dne 13. 2. 2008, se spremeni tako, da se obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 1. 12. 2006,

da si je obdolženec M. N. z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo tujega premoženja nekaj storil, s tem da je dne 28. 9. 2004 v trgovini A. v Ljubljani kupil štiri gospodinjske aparate v skupni vrednosti 354.750,00 SIT in pri tem plačal prvi obrok v znesku 70.750,00 SIT, za razliko do polnega plačila v znesku 284.000,00 SIT pa je s tam zaposlenim prodajalcem podpisal pogodbo o brezgotovinskem poravnavanju računov, po kateri bi moral plačati znesek 284.000,00 SIT v petih obrokih po 56.800,00 SIT, in sicer na ta način, da bi Nova Ljubljanska banka d.d. z njegovega računa vsak mesec poravnala en obrok, pri tem pa je v pogodbi navedel lažen podatek, da je zaposlen pri K. d.n.o., čeprav je bil brezposeln in brez rednih dohodkov in je Nova Ljubljanska banka d.d. obvestila oškodovano družbo M. d.o.o., ki je lastnik trgovine A., da na računu nima zagotovljenega kritja in ne izpolnjuje pogojev za odprtje trajnega naloga z njegovega računa, kar vse je že od vsega začetka vedel in ni imel namena v celoti plačati kupljenih izdelkov in jih vse do danes še tudi ni plačal ter si je tako na škodo M. d.o.o. pridobil za 284.000,00 SIT oziroma 1.185,11 EUR protipravne premoženjske koristi,

na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena v zvezi z 429. členom Zakona o kazenskem postopku zavrže.

b) Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun.

c) Oškodovana družba M. d.o.o. se s premoženjskopravnim zahtevkom na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku napoti na pravdo.

III. a) Sodba Okrožnega sodišča v Kranju K 22/2006 z dne 10. 10. 2007, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 182/2008 z dne 15. 5. 2008, se:

- glede dejanja pod točko 1. izreka sodbe spremeni tako, da se obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 3. 2. 2006,

da sta M. N. in L. M. s sodelovanjem pri izvršitvi poskusila vzeti drugemu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilastita, tatvino pa sta poskušala storiti tako, da sta z vlomom prišla v zaprt prostor, s tem, da sta 20. 4. 2004 okoli 10.30 ure v Kranju po predhodnem dogovoru in zaklenjenih vhodnih vratih stanovanjske hiše odvila vijake na ščitu cilindričnega vložka ključavnice in ščit odmaknila ter odlomila zunanji del cilindričnega vložka tako, da sta lahko vrata odprla in vstopila v hišo last P. in D. Z. z namenom, da bi pregledala notranjost hiše in iz nje odnesla denar ter druge vrednejše predmete ter si jih prisvojila, vendar jima iz hiše ni uspelo odnesti ničesar, tako da je njuno dejanje ostalo pri poskusu,

v delu, ki se nanaša na M. N., na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku zavrže;

- glede dejanja pod točko 2. izreka sodbe spremeni tako, da se obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 17. 2. 2006,

da je obtoženec M. N. z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, uporabljal bančno kartico za plačilo in na bančnem avtomatu za dvig gotovine, čeprav je vedel, da nima kritja na tekočem računu, in si tako pridobil premoženjsko korist, s tem, da je 8. in 9. 11. 2004 v Kranju in v Medvodah za plačilo in za dvig gotovine na bančnem avtomatu uporabljal bančno kartico Deželne banke Slovenije d.d., čeprav je vedel, da ima na transakcijskem računu te banke le še 3.951,90 SIT, in sicer v igralnici D. d.o.o., 8. 11. 2004 ob 09.26 uri za plačilo zneska 100.000,00 SIT, ob 09.36 uri za plačilo zneska 100.000,00 SIT, ob 09.56 uri za plačilo zneska 150.000,00 SIT in ob 10.59 uri za plačilo zneska 300.000,00 SIT, 9. 11. 2004 ob 10.03 uri pa na bančnem avtomatu BA 00334N, Medvode, za dvig 3.000,00 SIT gotovine, s čimer si je na škodo Deželne banke Slovenije d.d. pridobil za 649.048,10 SIT premoženjske koristi,

na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku zavrže.

b) Razveljavi se odločba o vštetju pridržanja obtoženemu M. N. v izrečeno kazen zapora.

c) Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki in nagrada zagovornika po uradni dolžnosti in potrebni izdatki obtoženca v spremenjenem delu bremenijo proračun.

č) Oškodovana pravna oseba se s premoženjskopravnim zahtevkom na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku napoti na pravdo.

Izpodbijana sodba pri izreku enotne kazni upošteva dve obsodilni sodbi, ki v sodbo, s katero je bilo odločeno v postopku neprave obnove, ne bi smeli biti vključeni, saj procesne predpostavke za dovoljenost kazenskega pregona za kazniva dejanja iz teh dveh sodb zaradi načela specialnosti niso bile izpolnjene.