Nalaganje dokumenta...
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 40-2061/2010, stran 5805 DATUM OBJAVE: 21.5.2010
VELJAVNOST: od 22.5.2010 do 30.5.2014 / UPORABA: od 22.5.2010 do 30.5.2014
RS 40-2061/2010
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 31.5.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.
2061. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013
Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) ter 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013
o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007–2013 (CCI 2007 SI 06 RPO 001), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. K(2007) 4136 z dne 12. 9. 2007, zadnjič spremenjenega z odločbo Komisije K(2009)10300 z dne 17. 12. 2009 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013) v letih 2010–2013. PRP 2007–2013 je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu MKGP).
(2)
S to uredbo se določajo vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji za upravičenost, merila za izbor, postopki za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višina sredstev ter finančna merila za izvajanje:
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1437/2007 z dne 26. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 322 z dne 7. 12. 2007, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1320/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 484/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 145 z dne 10. 6. 2009, str. 25), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 482/2009 z dne 8. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 883/2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP (UL L št. 145 z dne 10. 6. 2009, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2006, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1848/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o odločitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1233/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 279 z dne 23. 10. 2007, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5), zadnjič spremenjene s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 27/2007 z dne 27. aprila 2007 o spremembi priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP (UL L št. 209 z dne 9. 8. 2007, str. 48), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES) in
-
Sklepa Sveta z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (UL L št. 55 z dne 25. 2. 2006, str. 20; v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 55/2006/ES),
-
Sporočila Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije 244/2004/ES),
-
PRP 2007–2013.
II. VRSTE UKREPOV
2. člen
(vrste ukrepov)
(1)
V skladu z 20. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 1. osi:
-
usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu – ukrep 111,
-
pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112,
-
zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113,
-
posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121,
-
povečanje gospodarske vrednosti gozdov – ukrep 122,
-
dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123,
-
izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – ukrep 125,
-
sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane – ukrep 132,
-
podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane – ukrep 133,
-
podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev – ukrep 142.
(2)
V skladu z 52. členom Uredbe1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 3. osi:
-
diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311,
-
podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312,
-
osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo – ukrep 321,
-
obnova in razvoj vasi – ukrep 322,
-
ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja – ukrep 323.
(3)
V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi LEADER (Liaison Entre Actions de Développement de l'Economie Rurale; v nadaljnjem besedilu: LEADER):
-
izvajanje lokalnih razvojnih strategij – ukrep 41 (411, 412, 413),
-
spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja – ukrep 421,
-
vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja – ukrep 431.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
PRP 2007–2013 je dokument Republike Slovenije, ki ga je odobrila Evropska komisija in vsebuje prednostne naloge v Republiki Sloveniji na področju razvoja podeželja;
2.
vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki kandidira za pridobitev sredstev po tej uredbi;
3.
upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki so mu odobrena sredstva po tej uredbi;
4.
prejemnik sredstev je upravičenec, ki za izvedene aktivnosti prejme sredstva po tej uredbi;
5.
kmetijsko gospodinjstvo so člani kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Pri drugih oblikah kmetijskih gospodarstev, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo, se kot član kmetijskega gospodinjstva šteje član, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, in sicer: nosilec kmetijske dejavnosti, njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi bratje in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci, njegovi starši, njegovi stari starši, njegov posvojitelj;
6.
kombinirana naložba je naložba, kadar je na podlagi te uredbe izveden en razpis za dva ali več ukrepov PRP 2007–2013 za kombinirane naložbe.
4. člen
(organi PRP 2007–2013)
(1)
Organ upravljanja PRP 2007–2013 v skladu s 75. členom Uredbe 1698/2005/ES je MKGP.
(2)
Akreditirana plačilna agencija v smislu 6. člena Uredbe 1290/20005/ES je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(3)
Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: organ za finančni nadzor), ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
III. USPOSABLJANJE ZA DELO V KMETIJSTVU, GOZDARSTVU IN ŽIVILSTVU – ukrep 111
5. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je usposabljanje in informiranje ciljne skupine s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva, ki ni del rednega izobraževalnega sistema.
6. člen
(upravičeni stroški)
Podpora predstavlja finančno pomoč, ki se izplača na podlagi finančno ovrednotenega točkovanja vsebin usposabljanja. Dodeli se organizatorjem izvajanja usposabljanja, informiranja oziroma izvajalcem postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za pridobitev certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji ciljnih skupin s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva na podlagi finančno ovrednotenega točkovanja, ki se določi v javnem razpisu. Sredstva se izplačajo na podlagi dokazil o udeležbi ciljne skupine ukrepa in poročila o izvedenem usposabljanju ali informiranju. Znesek za eno informiranje ali usposabljanje na osebo znaša od 27 eurov do 1.500 eurov. Minimalni znesek na eno izvedeno informiranje ali usposabljanje znaša 400 eurov. Normativi za točkovanje izvajanja informiranja ali usposabljanja, ki se finančno ovrednotijo, se določijo z javnim razpisom. Cene na uro usposabljanja oziroma informiranja se določijo v javnem razpisu.
7. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so javne in zasebne izobraževalne ustanove, raziskovalne ustanove, javni zavodi, interesna združenja, stanovska združenja in organizacije s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva.
8. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
predložitev programa usposabljanja, informiranja ali postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za pridobitev certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki se izvedejo po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev;
2.
usposabljanje in informiranje se izvaja v obliki seminarjev, delavnic, predavanj, praktičnega prikaza na terenu, modulov ali pridobitve certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije;
3.
pridobivanje novih znanj, veščin in informacij mora vključevati vsaj eno od naslednjih vsebin:
a)
optimizacija proizvodnih procesov ali tehnologij,
b)
uvajanje novih tehnologij ali proizvodov,
c)
tradicionalna znanja,
d)
podjetništvo,
e)
soočenje z novimi izzivi,
f)
informacijsko – komunikacijska znanja ali
g)
seznanjanje z zakonodajnimi področji;
4.
udeleženci usposabljanja in informiranja so fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo v skladu s 1. točko 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljevanju: ZKme-1), gozdarstvom in živilsko predelovalno dejavnostjo, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)
fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, morajo biti vpisane v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu RKG);
b)
če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, morajo biti le ta vpisana v RKG;
c)
če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z gozdarstvom ali živilskopredelovalno dejavnostjo, morajo biti ta podjetja registrirana za opravljanje teh dejavnosti;
d)
fizične osebe, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, morajo biti lastniki ali solastniki vsaj pol hektarja gozda;
5.
eno usposabljanje mora trajati najmanj osem enot po 45 minut. Skupino slušateljev mora sestavljati najmanj deset oseb;
6.
pri informacijskih aktivnostih mora aktivnost trajati najmanj tri enote po 45 minut. Skupino slušateljev mora sestavljati najmanj deset oseb.
(2)
Podrobnejši pogoji glede vsebine programa, vlagateljev, oblik izvajanja, časovnih omejitev in posameznih tematskih sklopov se določijo z javnim razpisom.
(3)
Obveznosti upravičenca so:
a)
udeleženci usposabljanja ali informiranja morajo prejeti potrdilo o uspešno zaključenem usposabljanju ali informiranju ali pa certifikat;
b)
udeležba slušatelja na posameznem usposabljanju ali informiranju mora biti vsaj 80 odstotna;
c)
udeležba slušateljev na posameznem usposabljanju ali informiranju mora biti brezplačna;
d)
na ARSKTRP predložiti poročilo o opravljenem usposabljanju ali informiranju oziroma izdanih certifikatih.
(4)
Podpore se ne dodelijo za projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov, navedenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, 16. 12. 2006, str. 3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1857/2006/ES).
9. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1)
Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1.
vsebina programa usposabljanja ali informiranja,
2.
reference izvajalca,
3.
način izvajanja programa usposabljanja ali informiranja,
4.
regionalni vidik.
(2)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki na podlagi ocene dosežejo spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
10. člen
(finančne določbe)
(1)
Najvišja stopnja pomoči znaša 100 odstotkov finančno normiranih enot. Najnižji znesek, ki ga lahko uveljavlja vlagatelj na posamezno vlogo, znaša 10.000 eurov, najvišji pa do 500.000 eurov.
(2)
Do podpore so upravičene aktivnosti, nastale od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(3)
Skladno s postopkom iz XXIII. poglavja te uredbe se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 10.070.155 eurov javnih sredstev.
IV. POMOČ MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ – ukrep 112
11. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije.
12. člen
(upravičeni stroški)
Podpora je enkratna finančna pomoč, ki ne zajema upravičenih stroškov.
13. člen
(vlagatelj)
Do podpore pomoči mladim prevzemnikom kmetij so upravičeni vlagatelji, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let, oziroma vlagatelji, ki dopolnijo 40 let v letu prijave na razpis, in prvič lastniško prevzemajo kmetijo.
14. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
biti morajo nosilci in lastniki kmetijskega gospodarstva, ki ob oddaji vloge obsega vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin, kamor spada tudi gozd, razen kmetij, ki imajo v stalni reji ali lasti ob oddaji vloge vsaj:
a)
1 000 pitancev perutnine ali 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b)
50 plemenskih samic oziroma 200 pitancev v turnusu, če redi kunce za meso,
c)
6 GVŽ za vzrejo istovrstnih živali ali
d)
40 čebeljih družin;
2.
za namen izvedbe tega ukrepa se šteje, da je prvič kot nosilec kmetijskega gospodarstva prevzel kmetijsko gospodarstvo, če je bil prvi lastniški prevzem kmetije izveden največ 16 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis za izvedbo tega ukrepa. Kot prvi lastniški prevzem kmetije se upošteva prvi lastniški prevzem celotne kmetije. Kot lastniški prevzem se šteje vpis v zemljiško knjigo oziroma predložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kot prvi lastniški prevzem se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je večja od kmetije, ki jo je do zdaj imel v lasti vlagatelj in za ta ukrep še ni uporabil sredstev. Prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti se ne šteje k ukrepu po tem poglavju;
3.
ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna kmetija s strani vlagatelja oziroma s strani vlagatelja in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik ima možnost, da iz prevzema izključi zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ki jih lahko zadrži zase ali pa se uporabijo za izplačilo dedičev, ob upoštevanju pogojev, da mora kmetijsko gospodarstvo tudi po odpisu takih kmetijskih zemljišč izpolnjevati pogoj glede najmanjšega obsega primerljivih kmetijskih površin v lasti. Iz prevzema so lahko izključeni objekti in sredstva, namenjeni za opravljanje dodatne nekmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
4.
vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen. Kot izpolnjevanje tega pogoja mora mladi prevzemnik imeti:
a)
vsaj dokončano osnovno šolo, najmanj pet let izkušenj z delom na kmetiji in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti ali
b)
vsaj dokončano poklicno šolo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti in najmanj tri leta izkušenj z delom na kmetiji;
5.
če vlagatelj ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Načrt izobraževanja mora biti v tem primeru naveden v poslovnem načrtu;
6.
vlagatelj mora imeti poravnane vse obveznosti do države;
7.
prejemnik sredstev se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva še najmanj pet let po prejemu podpore iz naslova tega ukrepa;
8.
vlagatelj mora predložiti poslovni načrt v skladu z 2. točko 13. člena Uredbe 1974/2006/ES;
9.
če prejemnik sredstev ob kontroli, ki se opravi po poteku petih let po izdaji odločbe o pravici do sredstev iz naslova tega ukrepa, ne izpolni naložbenih ciljev v višini prejetih sredstev ali načrta izobraževanja, ki si jih je zadal v poslovnem načrtu, mora vrniti vsa prejeta sredstva iz naslova tega ukrepa;
10.
če mu na podlagi vsebine predloženega poslovnega načrta na razpisu iz drugih ukrepov po tej uredbi ni uspelo pridobiti sredstev ali jih je pridobil časovno drugače, se šteje, da ni kršil določil poslovnega načrta;
11.
upravičenec mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN (The Farm Accountancy Data Network; v nadaljnjem besedilu: FADN) in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še pet obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremljajo gospodarjenje na podlagi vodenja knjigovodstva po drugih predpisih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno;
12.
v javnem razpisu se točkujejo tudi lastniško prevzeta kmetijska zemljišča v zaraščanju, če vlagatelj v poslovnem načrtu navede, da bo najkasneje v 36 mesecih od izdaje odločbe o pravici do sredstev ta zemljišča usposobil v kmetijska zemljišča v uporabi in jih vpisal v evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Usposobitev zemljišč mora biti izvedena skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(2)
Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa. Za 1 ha primerljivih zemljišč iz prejšnjega odstavka se šteje:
-
1 ha njiv ali vrtov ali
-
2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
-
0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pridelavi jagod ali jagodičja, pridelavi gob ali
-
1 ha kmetijskih zemljišč v zaraščanju iz 12. točke prvega odstavka tega člena, ali
-
8 ha gozdov.
(3)
Gozd se ne upošteva pri točkovanju velikosti kmetijskega gospodarstva v javnih razpisih.
15. člen
(finančne določbe)
(1)
Višina sredstev se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi prispelih vlog in znaša do 70.000 eurov na upravičenca.
(2)
Pri vlogah se ocenjujejo:
-
razvojni, regionalni in socialni vidiki kmetije,
-
tržni in ekonomski elementi proizvodnje,
-
okoljski vidiki kmetijske proizvodnje,
-
stroški prenosa kmetije.
(3)
Skladno s postopkom iz XXIII. poglavja te uredbe se z odprtim javnim razpisom izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 35.253.236 eurov javnih sredstev.
V. ZGODNJE UPOKOJEVANJE KMETOV – ukrep 113
16. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je izplačilo sredstev v obliki letne rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal opravljati pridobitno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji in gozdarsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu zaradi prenosa gospodarstva na mlajšega prevzemnika.
17. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so fizične osebe, ki nepreklicno prenehajo opravljati pridobitno kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo ter celotno kmetijsko gospodarstvo prenesejo na izbranega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenosniki).
18. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Prenosnik kmetijskega gospodarstva mora na dan oddaje vloge izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
je starejši od 57 let in hkrati ne dosega upokojitvene starosti 63 let za ženske in 65 let za moške;
2.
je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3.
še ni upokojen;
4.
prenosnik je na kmetijskem gospodarstvu, ki se prenaša, kmetoval vsaj zadnjih 10 let;
5.
kmetijsko gospodarstvo, ki se prenaša, mora imeti v lasti vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin, kamor spada tudi gozd, razen kmetij, ki imajo v stalni reji ali lasti ob oddaji vloge vsaj:
a)
1 000 pitancev perutnine ali 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b)
50 plemenskih samic oziroma 200 pitancev v turnusu, če se kunci redijo za meso,
c)
10 GVŽ za vzrejo istovrstnih živali ali
d)
40 čebeljih družin;
6.
prenosnik mora nepreklicno prenehati opravljati pridobitno dejavnost, povezano s kmetijstvom in gozdarstvom, ter dopolnilno dejavnost na kmetiji;
7.
prenosnik mora celotno kmetijsko gospodarstvo predati izbranemu prevzemniku; za svoje potrebe lahko obdrži stanovanjsko enoto ter največ 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin. Iz prevzema so lahko izključeni objekti, namenjeni opravljanju dodatne ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
8.
prenosnik je bil vsaj zadnjih sedem let in vključno na dan oddaje vloge neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
9.
prenosnik mora imeti poravnane vse obveznosti do države;
10.
prenosnik mora priložiti podpisano in overjeno izjavo prevzemnika, da je seznanjen ter se strinja s pogoji prevzema po tem ukrepu.
(2)
Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa. Za 1 ha primerljive kmetijske površine se za namen iz tega ukrepa šteje:
-
1 ha njiv ali vrtov ali
-
2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
-
0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pridelavi jagod ali jagodičja, pridelavi gob ali
-
8 ha gozdov.
(3)
Prevzemnik kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
na dan prenosa, to je z dnem notarske overitve podpisa pogodbe o prenosu kmetijskega gospodarstva, ne sme biti mlajši od 18 let in ne starejši od:
a)
40 let ob prvem lastniškem prevzemu ali
b)
50 let, če se poveča njegovo kmetijsko gospodarstvo;
2.
najpozneje z dnem oddaje vloge mora naslediti celotno kmetijsko gospodarstvo, razen dovoljenega 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ki jih lahko zadrži prenosnik. Iz prevzema so lahko izključeni objekti, namenjeni opravljanju dodatne ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter stanovanjske površine;
3.
najpozneje na dan oddaje vloge mora postati nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva;
4.
kot prevzemnika lahko nastopata zakonska oziroma zunajzakonska partnerja v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja. S pooblastilom morata določiti tistega od njiju, ki izpolnjuje vse pogoje, določene za prevzemnika;
5.
prevzemnik se obvezuje:
a)
da bo izpolnil vsebino poslovnega načrta o razvoju kmetijske dejavnosti in opravljal kmetijsko dejavnost v skladu s poslovnim načrtom,
b)
ohranil obseg prevzetih primerljivih kmetijskih zemljišč ali obseg staleža živali najmanj v obsegu, ki je bil podlaga za vstop prenosnika v ta ukrep, vsaj še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika,
c)
bo nosilec in lastnik kmetije vsaj še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika;
6.
prevzemnik mora imeti ob oddaji vloge ustrezna poklicna znanja in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Če ob prijavi na javni razpis ne izpolnjuje pogojev glede poklicnih znanj in usposobljenosti, mora potrebno izobraževanje predvideti v poslovnem načrtu in v roku največ 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev prevzemniku ali prenosniku pogoj izpolniti. V roku 30 dni po izpolnitvi pogoja mora o tem obvestiti ARSKTRP.
Za izpolnjevanje ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti mora prevzemnik imeti:
a)
v primeru prevzemnika iz 1.a točke tega odstavka:
-
vsaj dokončano osnovno šolo in najmanj pet let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo 4. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti ali
-
vsaj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti (agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska izobrazba) in najmanj tri leta izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti;
b)
v primeru prevzemnika iz 1.b točke tega odstavka:
-
vsaj pet let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali
-
vsaj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti (agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska) in najmanj tri leta izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
7.
predložiti mora poslovni načrt v skladu z 2. točko 13. člena Uredbe 1974/2006/ES;
8.
najpozneje 30 dni po izdaji odločbe o pravici do sredstev mora uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu (FADN ali knjigovodstvo ali vsakoletni opis stanja na kmetijskem gospodarstvu).
(4)
Če je več solastnikov kmetijskega gospodarstva in vsi izpolnjujejo pogoje, si lahko glede na delež solastništva delijo rento. Če je več solastnikov in le eden izpolnjuje pogoje, ta pridobi celotno rento, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu, vendar mora biti kmetijsko gospodarstvo preneseno na istega prevzemnika v celoti.
(5)
Prevzemnik je dolžan v času prejemanja rente prenosnika, vendar minimalno še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika, pred vsako morebitno odtujitvijo zemljišč, ki so prenosniku omogočila vstop v ukrep, zaprositi za soglasje ARSKTRP. Če ARSKTRP soglasja ne izda, odtujitev v danem času prejemanja rente prenosnika, vendar minimalno še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika, ni dovoljena.
(6)
Ob smrti prenosnika v obdobju prejemanja rente se renta lahko prenese na zakonskega partnerja oziroma osebo, s katero je prejemnik živel v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, ali nepreskrbljene otroke, če povprečje dohodkov partnerja ali otrok v preteklem letu pred tem prenosom ne presegajo minimalne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji. Renta se v takšnih primerih preneha izplačevati in je s tem ukrep končan tisti prvi mesec tekočega leta izplačila, v katerem dohodki osebe, na katero je bila renta prenesena, začnejo presegati minimalno plačo, ki je bila objavljena za preteklo leto.
(7)
Prenos kmetijskega gospodarstva ne sme biti izveden več kot 16 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis za izvedbo tega ukrepa.
(8)
V času, ko je prenosnik upravičen do rente, mora biti vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, za katero dohodek na kmetijskem gospodarstvu ne dosega višine, predpisane za obvezno zavarovanje kmetov v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob prekinitvi izplačevanja rente zavarovanec ne sme prekiniti zavarovanja.
(9)
Vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prejšnjega odstavka traja vsaj do izpolnitve minimalnih pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma do končnega prenehanja izplačevanja rente.
(10)
Šteje se, da člani kmetijskega gospodarstva, ki so kmetijsko dejavnost opravljali skupaj s prenosnikom pred prenosom kmetijskega gospodarstva in so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani, po prenosu opravljajo kmetijsko dejavnost v okviru kmetijskega gospodarstva prevzemnika.
(11)
Obveznost zavarovanja v skladu z osmim odstavkom tega člena velja za tiste prenosnike iz četrtega odstavka tega člena, ki uživajo rento ali delež rente in so bili do vstopa v ukrep pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti.
(12)
O koncu trajanja tega ukrepa se prenosnika in prevzemnika oziroma osebo iz šestega odstavka 18. člena te uredbe, na katero je bila renta prenesena, obvesti z obvestilom.
(13)
Prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti se ne šteje k ukrepu po tem poglavju.
19. člen
(finančne določbe)
(1)
Celotno obdobje prejemanja rente je do deset let. Čas trajanja rente je omejen na 70. rojstni dan prenosnika.
(2)
Ko prenosnik pridobi pokojnino, se znesek rente zmanjša za znesek pokojnine. Prav tako se osebi, na katero je bila renta prenesena na podlagi šestega odstavka prejšnjega člena, znesek prenesene mesečne rente zmanjša za znesek prejetega mesečnega dohodka, ki sicer ne presega minimalne plače, določene za preteklo leto.
(3)
Finančna pomoč se zagotavlja v obliki rente, ki se izplačuje mesečno po dvanajstinah. Renta je sestavljena iz fiksnega dela, ki znaša 5.000 eurov na kmetijsko gospodarstvo na leto, in iz variabilnega dela, ki je odvisen od velikosti prenesenega kmetijskega gospodarstva. Gozd se ne upošteva pri izračunu variabilnega dela rente. Variabilni del se izračuna na podlagi prenesenih primerljivih kmetijskih površin v letu vstopa v ukrep. Za vsak ha prenesenih primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu se izplača znesek v višini 300 eurov/ha na leto, vendar največ za vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu. Če je preneseno kmetijsko gospodarstvo po tem izračunu večje, se morajo prenesti vse površine, vendar se renta ne poveča.
(4)
Na kmetijah, ki imajo v stalni reji ali lasti živali, kot je določeno v 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena, pripada upravičencu renta, ki ustreza prevzemu kmetijskega gospodarstva v velikosti 5 ha primerljivih kmetijskih površin, kar znaša 6.500 eurov na leto. Renta je enaka ne glede na to, da ima upravičenec večje število živali, kot je določeno v 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena.
(5)
Renta se usklajuje s predpisi o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
(6)
Pravica do rente se prizna prenosniku, ki mu je bila izdana pozitivna odločba, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge in se začne izplačevati po izdaji odločbe.
(7)
Če se v obdobju prejemanja rente v skladu s to uredbo izplačevanje rente prekine, se čas prekinitve všteva v obdobje trajanje tega ukrepa in se za ta čas obdobje prejemanja rente ne podaljša.
(8)
Celoten znesek prejete rente v celotnem obdobju ne sme presegati 110.000 eurov na prenosnika vključno z revalorizacijo.
(9)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 38.097.939 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 21.554.875 eurov iz izvajanja ukrepa zgodnje upokojevanje iz Programa razvoja podeželja 2004–2006, ki je bil potrjen z odločbo Komisije EU o potrditvi programskega dokumenta za Razvoj podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00 z dne 24. 8. 2004.
(10)
Skladno s postopkom iz XXIII. poglavja te uredbe se ta ukrep izvaja z odprtim javnim razpisom.
VI. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV – ukrep 121
20. člen
(predmet podpore)
(1)
Podpore se dodelijo naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (Uradni list RS – mednarodne pogodbe, št. 27/04; v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi), vključno z naložbami, namenjenimi za opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo. Z ukrepom se podpirajo naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) in naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v združenju kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge (skupne naložbe).
(2)
Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1.
naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali;
2.
naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
3.
naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za prvo prodajo prodajalcem na drobno ali predelovalcem, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah (beluši, artičoke ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
4.
naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se podpira s tehnično pomočjo v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike;
5.
naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo;
6.
naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo;
7.
nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo, skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov;
8.
nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega deset odstotkov vrednosti celotne naložbe;
9.
prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč;
10.
nakup in postavitev mrež proti toči;
11.
naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
12.
naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja;
13.
naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov;
14.
naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
15.
naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
(3)
Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Enostavne naložbe so naložbe, katerih skupna vrednost načrtovanih naložb ne presega 50.000 eurov brez DDV, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov brez DDV.
(4)
Za namen izvajanja ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev se kot mladi prevzemnik šteje upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije po nacionalni shemi državnih pomoči, na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: mladi prevzemnik).
(5)
V okviru tega ukrepa se dodelijo tudi podpore za naložbe, namenjene prednostnim nalogam iz točk (a), (b), (c) in (e) prvega odstavka 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES, za naslednje vrste aktivnosti:
1.
naložbe, namenjene izboljšanju učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila;
2.
proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov;
3.
naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih razmer;
4.
naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode;
5.
naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo.
21. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1.
stroški nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroški novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme;
2.
pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3.
pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces;
4.
nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov in opreme, nakup računalniške programske opreme ter stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja);
5.
nakup kmetijskih zemljišč;
6.
stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno s prvo postavitvijo jagodišč, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (rušitvena dela, zemeljska dela), postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada;
7.
nakup in postavitev zavarovanih prostorov;
8.
nakup in postavitev mrež proti toči;
9.
stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
10.
stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi;
11.
stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu;
12.
nakup namakalne opreme;
13.
stroški ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih;
14.
prispevek v naravi skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES;
15.
stroški, povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva ter nakupom pripadajoče računalniške programske in strojne opreme;
16.
splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(2)
Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, razen za nakup sadilnega materiala. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(4)
Kot ena naložba se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto naložbo s seznama naložb iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(5)
Do nakupa nepremičnin, razen nakupa kmetijskih zemljišč, so upravičeni le mladi prevzemniki, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči iz ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij po nacionalni shemi državnih pomoči, na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali na podlagi te uredbe. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega ocenjene tržne vrednosti.
(6)
Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(7)
Naložba mora biti končana pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se štejejo:
1.
uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo,
2.
vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces,
3.
vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov, hmeljišč in čebeljih družin v predpisane registre,
4.
vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.
(8)
Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1.
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2.
stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
3.
bančne stroške in stroške garancij,
4.
stroške promocije.
(9)
Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1.
naložbe na ravni trgovine zunaj dejavnosti, ki so predmet podpore po tem poglavju;
2.
nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije;
3.
naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o kmetijskih trgih;
4.
naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali.
22. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma opravljajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije.
23. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1.
kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2.
skladno s točko (a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, in sicer:
a)
podpora je namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred letom objave javnega razpisa;
b)
kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev manj kot eno leto od dneva objave javnega razpisa, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti (velja za pravne osebe ali s. p.) oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela, najpozneje do dokončanja naložbe;
c)
če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge še ne opravlja kmetijske dejavnosti oziroma če se je vlagatelj vpisal v register kmetijskih gospodarstev po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela najpozneje do dokončanja naložbe;
d)
izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah;
e)
pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
f)
kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge vsaj eno osebo v delovnem razmerju za polni delovni čas (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
g)
kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali fizična oseba, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah. Kaj se šteje kot polna delovna moč, se določi v javnem razpisu;
3.
skladno s točko (b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba usklajena s standardi Skupnosti;
4.
pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje novo uvedenih minimalnih standardov Skupnosti. Vsebina podpore po tej uredbi so novo uvedeni standardi, ki se določijo z javnim razpisom. Mladim prevzemnikom, ki prejmejo podporo po ukrepu iz 22. člena Uredbe 1698/2005/ES, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti;
5.
kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih posebnih ciljev ukrepa:
a)
uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b)
usposobitev kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu,
c)
stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih;
6.
prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih posebnih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge (enostavne naložbe) oziroma iz poslovnega načrta (zahtevne naložbe);
7.
upoštevajo se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Skupnosti po skupni ureditvi kmetijskih trgov;
8.
gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
9.
če vlagatelj (razen kmetije, kjer so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije) kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za kmetijska zemljišča), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-
vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po končani naložbi;
-
vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi;
10.
če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
11.
upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se obvezuje, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom;
12.
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a)
popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b)
ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c)
predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
13.
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov nakupa, gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo;
14.
vlagatelj mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetiji mora spremljati po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še pet obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja gospodarjenje na podlagi knjigovodstva po dejanskih dohodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno;
15.
vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah:
a)
če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
b)
če je vlagatelj kmetija, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva poravnane vse obveznosti do države;
16.
vlagatelj mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
17.
dodaten pogoj za nosilca kmetije, kadar kot vlagatelj nastopa kmetija, je, da se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije.
(2)
Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave se določijo v javnem razpisu.
24. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1)
Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1.
ekonomski vidik naložbe,
2.
družbeno socialni vidik,
3.
območno regionalni vidik naložbe,
4.
tehnološki vidik naložbe,
5.
naravovarstveni vidik naložbe,
6.
vrsta naložbe.
(2)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v zaprtem javnem razpisu.
25. člen
(finančne določbe)
(1)
Najvišja stopnja pomoči znaša od 40 do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe in sicer:
a)
kadar je upravičenec, ki uveljavlja podporo mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
-
do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: posebna območja),
-
do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih;
b)
kadar upravičenec, ki uveljavlja podporo, ni mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
-
do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na posebnih območjih,
-
do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
(2)
Če je naložba namenjena prednostnim nalogam iz 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka poveča za deset odstotnih točk, in sicer:
a)
kadar je upravičenec, ki uveljavlja podporo mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
-
do vključno 70 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na posebnih območjih,
-
do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
b)
kadar upravičenec, ki uveljavlja podporo ni mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
-
do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na posebnih območjih,
-
do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
(3)
Pri nakupu kmetijske mehanizacije znaša delež podpore od 30 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
-
do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKGP gorsko višinskih kmetijskih gospodarstev,
-
do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za ostala kmetijska gospodarstva.
(4)
Pri nakupu posebne kmetijske mehanizacije, namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka lahko poveča za deset odstotnih točk, in sicer:
-
do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti nakupa posebne kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za gorsko višinska kmetijska gospodarstva,
-
do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za ostala kmetijska gospodarstva.
(5)
Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 eurov na vlogo. Najvišji znesek dodeljene podpore je do 1.500.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do 3.000.000 eurov podpore.
(6)
Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki se določi v javnem razpisu.
(7)
Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(8)
Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, če ga opredeljujejo tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se objavijo v javnem razpisu in opredelijo v razpisni dokumentaciji.
(9)
Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa, ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(10)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 90.872.327 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi:
a)
obveznosti v višini 3.735.517 eurov iz izvajanja ukrepa naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija Evropske skupnosti z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 z dne 18. 6. 2004;
b)
sredstva v višini 8.537.778 eurov, ki so namenjena izvajanju aktivnosti (a) (b) (c) in (e) iz prvega odstavka 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES.
VII. POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV – ukrep 122
26. člen
(predmet podpore in vlagatelji)
(1)
Predmet podpore so naložbe v:
1.
gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: namen A);
2.
nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa (v nadaljnjem besedilu: namen B).
(2)
Vlagatelji za namen A in B so gozdarska gospodarstva, ki so:
1.
pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali solastniki gozdov v zasebni lasti na območju Republike Slovenije ter njihova združenja;
2.
občine in njihove zveze, ki so lastniki ali solastniki gozdov.
27. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški za naložbe iz namena A so:
1.
stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in opreme;
2.
stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in opreme;
3.
prispevek upravičenca v naravi (lastno delo investitorja, ki ga potrdi Zavod za gozdove Slovenije);
4.
splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(2)
Upravičeni stroški za naložbe iz namena B so:
1.
stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme;
2.
stroški usposabljanja za delo z novo mehanizacijo, povezano z naložbo;
3.
stroški nakupa osebne zaščitne opreme za delo s stroji in opremo, vezano na investicijo; splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta. Seznam mehanizacije in opreme je določen v javnem razpisu.
(3)
Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(4)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(5)
Naložba mora biti končana pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se šteje:
1.
za namen A: opravljen strokovni prevzem gozdne ceste oziroma gozdne vlake, ki ga opravi Zavod za gozdove Slovenije;
2.
za namen B: plačani računi za mehanizacijo oziroma opremo za sečnjo in spravilo lesa.
(6)
Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1.
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
2.
stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.);
3.
bančne stroške in stroške garancij;
4.
stroške promocije;
5.
nakup rabljene gozdarske mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo;
6.
naložbe v dejavnost trgovine.
28. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1)
Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1.
proizvodni vidik naložbe,
2.
ekonomski vidik naložbe,
3.
regionalni vidik naložbe.
(2)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v zaprtem javnem razpisu.
29. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1.
z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge:
a)
uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu,
b)
večja varnost pri delu v gozdu,
c)
večja izraba proizvodnega potenciala gozdov;
2.
gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3.
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a)
popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b)
ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c)
predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov;
4.
pri naložbah za namen A in B na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES mora imeti vlagatelj v lasti na navedenih območjih več kot 50 odstotkov gozdne posesti;
5.
če je upravičenec občina ali zveza občin, mora biti naložba del občinskega razvojnega programa;
6.
če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
7.
vlagatelj ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Vlagatelj se tudi obvezuje, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, opredeljenem z vlogo;
8.
vlagatelj, ki kandidira za oba namena (A in B), mora vložiti dve ločeni vlogi;
9.
vlagatelj lahko kandidira za namen B le z enim kosom ene vrste mehanizacije in ene vrste opreme;
10.
ob nakupu mehanizacije ter opreme za sečnjo in spravilo lesa mora upravičenec oziroma uporabnik te mehanizacije ali opreme za sečnjo in spravilo lesa v dveh letih od prejema odločbe o pravici do sredstev predložiti dokazilo o opravljenem tečaju varnega dela ali druga ustrezna dokazila, ki se nanašajo na usposobljenost za varno delo v gozdu, določena v javnem razpisu;
11.
če zahtevanih pogojev iz tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na namen B, ne more izpolniti v lastnem gozdu, mora priložiti dokazilo, da ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost za sečnjo in spravilo ali da ju opravlja v strojnem krožku;
12.
gozdna posest vlagatelja ne sme biti manjša od 0,5 ha, razen če je vlagatelj združenje lastnikov gozdov. Kadar je vlagatelj samostojni podjetnik, mora biti nosilec dejavnosti lastnik vsaj pol hektarja gozda;
13.
sredstva se ne dodelijo za naložbe v gozdove v lasti države in gozdove v lasti pravnih oseb, ki so 50- ali večodstotno v lasti države.
(2)
Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev sredstev iz namena A:
1.
možnost gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste mora izhajati iz gozdnogospodarskega načrta, možnost gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake pa iz gozdnogojitvenega načrta;
2.
gozdna cesta omogoča letno prevoz vsaj 10 m3 lesa na 100 m gozdne ceste;
3.
gozdna vlaka omogoča letno spravilo vsaj 3 m3 lesa na 100 m gozdne vlake;
4.
pridobljena morajo biti ustrezna upravna dovoljenja oziroma izdelana ustrezna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste ali gozdne vlake ter pripravo gozdne vlake, ki se gradi, rekonstruira ali pripravlja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, gradnjo gozdnih prometnic, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
5.
izdelan mora biti izračun, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom.
(3)
Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev podpor iz namena B:
1.
pri nakupu opreme za sečnjo in spravilo mora imeti lastnik gozda ob predložitvi vloge v lasti vsaj 3 ha gozda oziroma posekati ali spraviti vsaj 150 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti;
2.
pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 150 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti;
3.
pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 2.500 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti.
(4)
Vlagatelj mora imeti poravnave vse obveznosti do države. Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije.
(5)
Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezen namen upravičenih naložb se določijo v javnem razpisu.
30. člen
(finančne določbe)
(1)
Za namena A in B:
1.
stopnja sofinanciranja za območja iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES znaša do vključno 60 odstotkov upravičenih stroškov;
2.
stopnja sofinanciranja za območja zunaj območij iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES znaša do vključno 50 odstotkov upravičenih stroškov;
3.
najnižji znesek dodeljene javne pomoči znaša 500 eurov, najvišji znesek dodeljene javne pomoči pa do 500.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 500.000 eurov pomoči.
(2)
Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(3)
Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa, ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(4)
V skladu s postopkom, določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(5)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 24.939.252 eurov javnih sredstev.
VIII. DODAJANJE VREDNOSTI KMETIJSKIM IN GOZDARSKIM PROIZVODOM – ukrep 123
31. člen
(predmet podpore)
(1)
Predmet podpore so naložbe, ki se nanašajo na:
1.
predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I k Pogodbi, razen proizvodov iz rib (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi);
2.
predelavo živil, ki niso zajeta v Prilogi I k Pogodbi in katerih surovina so kmetijski proizvodi;
3.
skupne naložbe predelave proizvodov iz točk 1. in 2.;
4.
prvo stopnjo predelave lesa.
(2)
Naložba, katerih skupna vrednost ne presega 100.000 eurov brez DDV, je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe presega 100.000 eurov brez DDV, je to zahtevna naložba.
32. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški so:
1.
nakup nepremičnin, če je upravičenec mikro, malo ali srednje podjetje in če se vloga nanaša na naložbe iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če stroški prenove objekta ter novih strojev in opreme dosežejo najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;
2.
gradnja in obnova nepremičnin. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup, prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3.
stroški nakupa novih strojev, opreme in naprav, kamor spada tudi nakup laboratorijske in računalniške opreme;
4.
stroški ureditve razstavnih in prodajnih prostorov, stroški nakupa mobilnih prodajaln in drugi stroški, povezani s ponujanjem proizvodov na trgu, ko se naložba nanaša na kmetijske proizvode;
5.
splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene ali tehnične dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2)
Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(3)
Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
(4)
Upravičeni stroški naložbe so:
a)
v primeru iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;
b)
upravičeni stroški naložbe so v primeru iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(5)
Ne glede na določbo točke a) prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(6)
Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(7)
Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1.
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2.
rabljeno opremo,
3.
naložbe zunaj območja Republike Slovenije,
4.
stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
5.
bančne stroške,
6.
stroške promocije,
7.
splošne upravne stroške.
(8)
Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1.
naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o kmetijskih trgih;
2.
naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom in ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov;
3.
naložbe, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene pomoči 3.500 eurov na posamezno naložbo.
(9)
Do sredstev niso upravičena podjetja v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES.
33. člen
(vlagatelji)
(1)
Vlagatelji so:
1.
gospodarske družbe,
2.
zadruge in zavodi,
3.
samostojni podjetniki posamezniki,
4.
kmetijska gospodarstva,
5.
kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali
6.
agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe.
(2)
Za namene iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka podjetja, in sicer:
-
mikro, mala in srednja podjetja,
-
velika podjetja, ki zaposlujejo do 750 zaposlenih ali imajo letni prihodek podjetja nižji od 200.000.000 eurov.
(3)
Za namene iz 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka za mikropodjetja.
(4)
Za izračun velikosti podjetja se upoštevajo merila iz Uredbe 800/2008/ES in Priporočila Komisije 2003/361/ES.
34. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1.
vlagatelj mora v primeru enostavne naložbe predložiti strategijo razvoja dejavnosti z vključeno naložbo, v primeru zahtevne naložbe pa poslovni načrt, iz katerega mora biti razvidna ekonomska upravičenost naložbe. Iz vloge mora biti razviden prispevek naložbe k izboljšanju splošne učinkovitosti podjetja. Podrobnejša določila, kaj se šteje za izboljšanje splošne učinkovitosti podjetja, so opredeljena v javnem razpisu. Strategija razvoja dejavnosti z vključeno naložbo in poslovni načrt morata biti izdelana v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh ARSKTRP. Poslovni načrt mora biti izdelan za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
2.
vlagatelji iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena morajo v vlogi predstaviti dva modela izračuna: enega, ki upošteva pridobljeno pomoč iz naslova tega ukrepa, in drugega, ki te pomoči ne upošteva. Iz primerjave teh dveh izračunov mora biti razvidno, da bo dodeljena pomoč prispevala k:
a)
dejanskem povečanju velikosti oziroma obsega naložbe, v stvarni ali finančni obliki,
b)
skrajšanju dejanskega časa, ki ga bo vlagatelj porabil za dokončanje naložbe, ali
c)
izvedljivosti naložbe;
3.
vlagatelj mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a)
uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b)
uvajanje učinkovitega trženja proizvodov,
c)
stabilizacija dohodkov in zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela,
d)
uvajanje izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu;
4.
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a)
popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b)
ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c)
predložen popis že izvedenih del in stroškov v primeru fazne gradnje;
5.
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo. Z javnim razpisom se lahko opredeli tudi drugačna, vsebinsko utemeljena razdelitev upravičenih stroškov;
6.
gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
7.
vlagatelj mora biti lastnik, solastnik ali dolgoročni najemnik oziroma mora imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o stavbni pravici;
8.
upravičenci, ki v času po izvedbi naložbe za dejavnost, za katero pridobijo podporo po tem poglavju, ne ugotavljajo davčne osnove za davek od dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, morajo pričeti z vodenjem knjigovodstva po metodologiji FADN;