TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na drugega toženca, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem delu (glede odločitve v I. točki izreka, ki se nanaša na prvega toženca in v II. točki izreka) se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožniki utemeljeno navajajo, da sodišče zmotno enači odpoved pogodbe z razvezo pogodbe. Tožniki so svoj zahtevek oprli na trditev, da je bila sporna pogodba razvezana v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena najemne pogodbe, v kateri sta se stranki dogovorili, da se pogodba, če najemnina ni plačana najkasneje do 15. dne v mesecu za tekoči mesec, razveže z iztekom meseca, za katerega najemnina ni plačana, da je čas je bistveni element tega določila, dokaz veljavnosti razveznega pogoja pa je izpis iz Banke najemodajalca in da v citiranem času ni bilo priliva od najemnika.

Kljub morebitni zamudi s plačilom najemnine bi lahko stranki s sklenitvijo ustreznega aneksa ali ustnega dogovora obdržali najemno pogodbo v veljavi.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje trditve tožnikov o uporabi stanovanja s strani drugega toženca ni štelo za odločilne in ni ugotavljalo odločilnih dejstev glede vtoževanega tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve zoper drugega toženca, zato je treba sodbo sodišča prve stopnje glede njega razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.