TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija tožene stranke se zavrne.

Reviziji tožeče stranke se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v zavrnilnem delu za znesek 37.744,66 EUR in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija tožeče stranke zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Primerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je drugačna in strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je razumljivo glede na položaj, ki ga zasedajo. Velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, za katerega se domneva tudi ustrezna usposobljenost in obveščenost. Tak je bil tudi položaj toženca, zato bi morali nižji sodišči pri ugotavljanju njegove odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1.

Izhajajoč prvenstveno iz te določbe je za presojo tudi pomembno, da iz 263. člena ZGD-1 izhaja, da mora ob ustreznih trditvah družbe kot tožeče stranke predpostavljeni povzročitelj škode – toženec (bivši direktor) dokazovati eskulpacijske razloge, torej poštenost in vestnost pri izpolnjevanju dolžnosti, ki jih nalaga zakon.