TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi:

„Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 16.700,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. 7. 2007 dalje do plačila.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 4.606,42 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

Sicer se pritožba tožene stranke zavrne in se v preostalem nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 273,36 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, ki začne teči po vročitvi sodbe sodišča druge stopnje, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Sicer se revizija zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 251,89 EUR revizijskih stroškov v roku 15 dni, ki začne teči po vročitvi te revizijske odločbe, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožnik navaja enake dejanske okoliščine o nastalih škodnih posledicah, ko najprej zahteva odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi odvzema svobode oziroma prostosti in nato ponovno iz naslova duševnih bolečin še zaradi posega v čast in dobro ime. V skladu z ustaljeno sodno prakso odškodnina iz naslova okrnitve svobode oziroma odvzema prostosti pokrije kot enotno pravično zadoščenje vse nastale oblike škode, in zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, (razen še posebej nastalih duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot posebej nastale škode).

Ker so bile posledice v duševni sferi tožnika, ki je bil ugleden državni tožilec, že zaradi samega odvzema prostosti zelo hude (še vedno trajajo v tem okviru prav tako ovrednotene posledice post travmatske stresne motnje oziroma klinični simptomi depresivnosti, tudi zaradi česar se je tožnik upokojil), pravnomočno odmerjena odškodnina v višini 14.700,00 EUR ni previsoka (525 EUR/dan pripora, oziroma približno 15 povprečnih neto mesečnih plač v Republiki Sloveniji na zaposlenega na dan izdaje prvostopne sodbe).

V sodbah nižjih sodišč ni izdelana odmera odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti spričo predčasnega nastanka potrebe po dializnem zdravljenju tožnika kot posledici odvzema prostosti. Materialnopravno ni utemeljeno revidentkino stališče, da tožniku iz tega naslova odškodnina ne pripada, ker predčasni začetek zdravljenja nima narave trajnih posledic v njegovem zdravju. Ta okoliščina namreč predstavlja prav začetek trajnih posledic v tožnikovem zdravstvenem stanju, ki je ni mogoče obravnavati izolirano, temveč kot del celote – to je del trajnega zmanjšanja njegovih življenjskih aktivnosti, torej kot del celovitega življenjskega procesa, v katerem je trpel in bo tudi v prihodnje trpel ugotovljene omejitve v svojem vsakodnevnem in kontinuiranem bivanju.