na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-1687/1994, stran 2734 DATUM OBJAVE: 12.7.1994
VELJAVNOST: od 27.7.1994 / UPORABA: od 27.7.1994
RS 41-1687/1994
Verzija
15 / 15
Čistopis se uporablja od 7.5.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
1687. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) izdaja minister, pristojen za Šolstvo in šport v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrom, pristojnim za finance
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede
o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v vrtcih, šolah, domovih za učence, dijaških domovih, zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in organizacijah za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) v višji plačilni razred.
2. člen
Na delovnem mestu lahko v višji- plačilni razred napreduje zaposleni, ki:
-
ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen;
-
izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
-
izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
3. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom in kolektivno pogodbo.
4. člen
Zaposleni lahko na delovnem mestu napreduje največ za pet plačilnih razredov.
5. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Pri ugotavljanju napredovalnega obdobja se strokovnim delavcem kot eno leto dobe zaposlitve upošteva dvanajst mesecev zaposlitve v vrtcu ali šoli, ne glede na trajanje delovnega časa zaposlenega. V to dobo se strokovnim delavcem na enak način všteva tudi čas opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Strokovnim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se v napredovalno obdobje všteje tudi ta delovna doba, vendar ne več, kot je bilo potrebno za izpolnitev pogojev.
Pri ugotavljanju napredovalnega obdobja se strokovnim delavcem kot eno leto dobe zaposlitve upošteva dvanajst mesecev zaposlitve v vrtcu ali šoli, ne glede na trajanje delovnega časa zaposlenega. V to dobo se strokovnim delavcem na enak način všteva tudi čas opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Strokovnim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se v napredovalno obdobje všteje tudi ta delovna doba, vendar ne več, kot je bilo potrebno za izpolnitev pogojev.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne stopnje zahtevnosti štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino.
V obdobje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi odsotnosti zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.
6. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ dva plačilna razreda.
7. člen
Delodajalec vodi osebno mapo zaposlenega, v kateri se zbirajo tudi vsi podatki v zvezi z njegovim napredovanjem.
8. člen
Delodajalec je dolžan enkrat letno obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport o opravljenih napredovanjih na podlagi določb tega pravilnika.
II. POGOJI NAPREDOVANJA
9. člen
(Pogoji napredovanja)
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:
1.
dodatna funkcionalna znanja,
2.
interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3.
samostojnost in zanesljivost pri delu,
4.
ustvarjalnost in
5.
nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
10. člen
(dodatna funkcionalna znanja)
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, niti se niso uveljavljala pri napredovanju v naziv, in sicer:
točk – doktorat znanosti 250 – magisterij 150 – specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi 100 – specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi 75 – specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi 50 – diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe 100 – diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75 – diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do vključno V. stopnje 50 – pravniški državni izpit 100 – strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi 50 – pedagoško-andragoška dokvalifikacija 50 – certifikat o aktivnem znanju tujega jezika 50– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil s tečaji, seminarji in usposabljanji v trajanju najmanj 5 pedagoških ur oziroma 1 dan, brez preizkusa znanja 10– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz prejšnje alinee tega člena) 20– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z dvodnevnimi tečaji, seminarji in usposabljanji, brez preizkusa znanja 15 - znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil s 3- in večdnevnimi tečaji, seminarji in usposabljanji, brez preizkusa znanja 20 - če se tečaji, seminarji in usposabljanja zaključijo s preizkusom znanja, se točkam iz trinajste, štirinajste in petnajste alinee tega člena za opravljen preizkus znanja doda še 5 točk, vendar skupna vsota točk, zbranih po trinajsti, štirinajsti, petnajsti in šestnajsti alinei tega člena, v enem napredovalnem obdobju ne sme preseči 100 točk
11. člen
(interdisciplinarna usposobljenost)
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
točk – mentorstvo 20-50 – vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge 20 – vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge 30 – članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge 10 – članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge 15 – večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem delovnem mestu 20 – večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje 40
– vsako leto poučevanja treh ali več predmetov na predmetni stopnji, če je zaposleni ustrezno strokovno usposobljen za poučevanje vseh predmetov 40 točk– članstvo strokovnega delavca v šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto) 10– članstvo strokovnega delavca, kot izpraševalca, v šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto) 20 - članstvo strokovnega delavca, kot tajnika, v šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto) 30 – predsedovanje šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto) 40– članstvo strokovnega delavca v šolski predmetni komisiji, izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu 5– članstvo strokovnega delavca, kot izpraševalca, v šolski predmetni komisiji, izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu, 20 - predsedovanje šolski predmetni komisiji, izpitnem odoru ali izpitni komisiji v zavodu 30
12. člen
(samostojnost in zanesljivost pri delu)
Kriteriji in pogoji samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:
točk – strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju delovnih nalog,
ki ga pisno ugotovi in utemelji delodajalec v vsakem ocenjevalnem obdobju, in sicer:– dosega pričakovane rezultate 10 – presega pričakovane rezultate 15 – izjemno presega pričakovane rezultate 25
– samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez potrebe po preverjanju tega dela 25
13. člen
(ustvarjalnost)
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu vzgojno-zobraževalnega zavoda, v katerem je oseba zaposlena, kot tudi razvoj stroke, vendar pa opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj vzgojno-izobraževalnega zavoda 20 točk – vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven vzgojno-izobraževalnega zavoda s širšo udeležbo 30 točk – aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – domačem 20 točk – aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – mednarodnem 40 točk – članstvo v izpitnih komisijah 40 točk – objavljen strokovni članek ali razprava 20 točk – strokovna knjiga, pri čemer se strokovnemu delavcu ne upoštevajo priročniki, delovni zvezki in učni pripomočki, potrjeni v skladu s predpisi 150 točk – prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige, pri čemer se strokovnemu delavcu ne upošteva recenzij v postopku potrjevanja učbenika, priročnika ali delovnega zvezka 20–40 točk – samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog poleg nalog s svojega delovnega področja 20 točk – prispevek k boljšemu delu vzgojno- izobraževalnega zavoda ali k njegovemu ugledu v javnosti 20 točk – pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog, k boljši organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov poslovanja vzgojno- izobraževalnega zavoda 20 točk – sodelovanje v izobraževalnem sistemu vzgojno-izobraževalnega zavoda 30 točk – priprava strokovnega gradiva, učila ali učnega pripomočka, ki ga je potrdil ustrezni strokovni organ pristojnega zavoda, za interno uporabo, v vrtcu pa tudi didaktične igre 10–60 točk – enoletno vodenje krožka, v vrtcu pa tudi dodatne interesne delavnice (sekcije, društva) 10 točk.
Kadar gre za napredovanje zaposlenega strokovnega delavca, se uporabljajo določbe prejšnjega odstavka razen določb iz prve do šeste ter dvanajste alinee.