Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Ta zakon ureja naloge in pooblastila policije.

Policija opravlja naloge in pooblastila po določbah tega zakona zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.

Policija opravlja naloge in pooblastila zaradi preprečevanja in odpravljanja nevarnosti, ki ogrožajo dobrine iz prejšnjega odstavka.

Pri opravljanju nalog in pooblastil po določbah drugih zakonov policija uporablja določbe tega zakona, če drug zakon ne določa drugače. Policija pri zbiranju dokazov ravna po določbah tega zakona samo, če drugi zakoni ne določajo pravil glede zbiranja dokazov.

Ta zakon v skladu z 2. (razen 7. člena), 3., 4. in 5. poglavjem Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L št. 210 z dne 6. 8. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/615/PNZ) in 2., 3., 4., 5. in 6. poglavjem Sklepa Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L št. 210 z dne 6. 8. 2008, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/616/PNZ) ter Sklepom Sveta 2008/617/PNZ z dne 23. junija 2008 o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Evropske unije v kriznih razmerah (UL L št. 210 z dne 6. 8. 2008, str. 73; v nadaljnjem besedilu Sklep Sveta 2008/617/PNZ), Sklepom Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 129; v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/633/PNZ) in Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L št. 350/60 z dne 30. 12. 2008, str. 60), določa:

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 132), v delu, ki ureja obdelavo, zbiranje, uporabo in hrambo podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s strani pristojnega organa države ter izmenjavo informacij.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (UL L št. 134 z dne 22. 5. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/977/EU).

S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:

Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:

Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so:

Policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja preventivno dejavnost.

Policist opravlja policijsko nalogo ali uporablja policijska pooblastila po:

Odredba policistu in nalog za izvedbo policijske naloge morata temeljiti na zakonu in morata biti razumljiva in določna.

Policist mora odkloniti izvedbo odredbe ali naloga, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo ravnanje. O odklonitvi policist takoj obvesti notranjo organizacijsko enoto policije, pristojno za notranjo varnost, ali drug pristojen državni organ. Policista, ki odkloni izvedbo takšne odredbe ali naloga, se ne sme na kakršen koli način kaznovati.

Policisti opravljajo policijske naloge, zlasti:

Policisti pri opravljanju policijskih nalog ocenjujejo, katere odločitve, policijska pooblastila ali uradna dejanja bodo za učinkovito preprečevanje in odpravljanje nevarnosti izvedli, glede na dejstva in okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja.

Policijski postopek je vsako dejanje policistov zaradi opravljanja policijskih nalog.

Fizična oseba, pravna oseba ali državni organ v policijskem postopku ali oseba, ki je navzoča na kraju policijskega postopka, mora ravnati po odredbah, ukazih, navodilih ali zahtevah policistov, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo policijskega postopka.

Ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister) naloži policiji, da z odredbo:

Ukrep iz prejšnjega odstavka sme trajati največ sedem dni. Z izvajanjem ukrepa se preneha takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen.

Odredba iz prvega odstavka tega člena je dokončna. Zoper odredbo je dopustno vložiti tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki o njej odloča prednostno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije o pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije odloča prednostno.

Policija mora v okviru predpisov tudi brez stvarne pristojnosti, določene v tem ali drugih zakonih, ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost ali javni red.

Pri ukrepanju sme uporabiti policijsko pooblastilo iz tega ali drugega zakona, ki je glede na okoliščine primerno in s katerim lahko na najmilejši možen način prepreči, odpravi ali zmanjša učinke nevarnosti ali ravnanj iz prejšnjega odstavka.

O delovanju policije po prvem odstavku tega člena na predlog ministra odloča Vlada Republike Slovenije.

Fizične osebe, pravne osebe in državni organi morajo dati policiji v uporabo tehnična sredstva, potrebna za izvedbo nalog iz prvega odstavka tega člena, in zagotoviti osebe, usposobljene za njihovo upravljanje.

Stroški, nastali z uporabo tehničnih sredstev in opreme po prejšnjem odstavku, so stroški proračuna.

Zoper ukrepe iz drugega odstavka tega člena je dopustno vložiti tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki o njej odloča prednostno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije o pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije odloča prednostno.

Kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij je proces zbiranja, vrednotenja in analiziranja osebnih in drugih podatkov o kriminalni dejavnosti fizičnih in pravnih oseb ter hudodelskih združb, na podlagi katerega se odloča in načrtuje policijske naloge za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti.

Pri pridobivanju podatkov iz prejšnjega odstavka policija sodeluje z osebami, ki ji prostovoljno posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki kažejo na kazniva dejanja.

S kriminalističnim pridobivanjem in vrednotenjem informacij se ne sme izzivati kriminalne dejavnosti.

Policija mora osebam iz drugega odstavka tega člena zagotoviti varnost in anonimnost, če je to v njihovem interesu in je skladno z določbo 118. člena tega zakona.

Način izvajanja kriminalističnega pridobivanja in vrednotenja informacij ter sodelovanje z osebami z internim aktom določi generalni direktor policije oziroma generalna direktorica policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije).

Policija zagotavlja pomoč državnim organom in samoupravnim lokalnim skupnostim, nosilcem javnih pooblastil pa le, ko izvajajo javna pooblastila na podlagi zakonsko določenih nalog in pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če pri izvajanju njihovih nalog pride do upiranja ali ogrožanja ali če to utemeljeno pričakujejo.

Policija zagotavlja pomoč iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega zahtevka upravičenca. Upravičenec mora zahtevek poslati pristojni policijski postaji najmanj sedem dni pred opravljanjem nalog. V zahtevku morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je treba zagotoviti pomoč policistov, in zakonska podlaga za izvajanje nalog in pristojnosti, pri katerih je prišlo do upiranja ali ogrožanja, ali upravičenec to utemeljeno pričakuje.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pomoč lahko zagotovi takoj na podlagi ustnega zahtevka, če pisnega zahtevka ni mogoče pravočasno vložiti. Zahtevek za pomoč policist pisno dokumentira, upravičenec pa mora posredovati zahtevek v pisni obliki najpozneje v roku 24 ur od ustnega zahtevka.

Preden upravičenec začne opravljati naloge, policisti osebe, navzoče na kraju, opozorijo, da bodo zoper njih uporabili policijska pooblastila, če bodo ovirali opravljanje nalog upravičenca.

Policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen izključno upravičenec.

Ko policisti pri zagotavljanju pomoči pričakujejo upiranje ali ogrožanje večjega števila oseb, smejo do izvedbe naloge upravičenca omejiti gibanje na določenem območju ali v določenem objektu.

Osebe, ki ovirajo ali poskušajo ovirati opravljanje nalog upravičenca ali ogrožajo življenje ljudi, smejo policisti odstraniti oziroma ukrepajo skladno z zakonom.

Pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine.

Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini.

Policisti ne smejo nikoli povzročati, spodbujati ali dopuščati mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

Policisti morajo izvajati policijska pooblastila tako, da ne ogrožajo življenja oseb, ki niso v policijskem postopku, niti jim ne smejo nalagati nepotrebnih obveznosti.

Pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti vsakomur zagotoviti enako varstvo njegovih pravic. Nikogar ne smejo diskriminirati na podlagi narodnosti, rase, barve kože, spola, jezika, vere, spolne usmerjenosti, političnega ali drugega prepričanja, premoženjskega stanja, rojstva, genetske dediščine, izobrazbe, družbenega položaja, invalidnosti ali katere koli druge osebne okoliščine.

Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti policijska pooblastila na podlagi in v obsegu, ki ga določa zakon, ter na način, določen z zakonom ali podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi in v skladu z zakonom.

Ko je za uspešno izvedbo policijske naloge mogoče uporabiti različna policijska pooblastila, morajo policisti uporabiti tista, s katerimi lahko opravijo policijsko nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami.

Hujše policijsko pooblastilo smejo policisti uporabiti le, če je bila uporaba milejših policijskih pooblastil neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavljanja varnosti življenja, osebne varnosti ali varnosti premoženja ne bi bila mogoča.

Policisti morajo prenehati uporabljati policijsko pooblastilo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so ga uporabili.

Policisti morajo pri opravljanju policijskih nalog upoštevati pravila stroke in krepiti integriteto.

Otrok in mladoletnik sta osebi, ki sta kot takšni določeni v zakonu, ki določa kazensko odgovornost mladoletnikov.

V postopkih z otroki in mladoletniki morajo policisti upoštevati njihovo starost, telesno in duševno razvitost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.

Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti otroku, o tem obvestijo starše ali skrbnika, če to zahtevajo koristi otroka, vselej pa, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva. Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti mladoletniku, ga seznanijo s pravico do obveščanja staršev ali skrbnika, starše ali skrbnika pa obvestijo vselej, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva, je bil priveden ali je bilo odrejeno pridržanje. Pri obveščanju staršev policisti obvestijo enega ali drugega od staršev, če starši ne živijo skupaj, pa tistega od staršev, pri katerem otrok ali mladoletnik živi. Če ta ni dosegljiv, obvestijo drugega od staršev. Če bi bilo obveščanje staršev ali skrbnika v nasprotju s koristmi otroka ali mladoletnika, policisti ne obvestijo staršev ali skrbnika, o postopku pa obvestijo pristojni center za socialno delo.

V primerih, ko policisti glede na okoliščine ocenijo, da je to potrebno, o izvedbi pooblastila obvestijo tudi pristojni center za socialno delo.

Za jezikovno sporazumevanje pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti upoštevati predpise o slovenščini kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov na območju občin, v katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne znajo slovenščine, policisti lahko uporabljajo tudi drug jezik, ki ga oseba razume, sicer pa tolmača. Gluhi osebi pripada pravica do tolmača skladno z zakonom, ki ureja uporabo slovenskega znakovnega jezika.

Tolmačenje se lahko izvaja tudi s tehničnimi sredstvi za prenos slike in glasu ali le glasu, če je zagotovljen varen prenos podatkov, če ni mogoče pravočasno zagotoviti neposrednega tolmačenja in če je to nujno potrebno za izvedbo policijske naloge.

Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje, strelivo ter druga prisilna sredstva skladno s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister.

Policisti opravljajo policijske naloge v uniformi ali civilni obleki.

Ko policisti opravljajo policijske naloge v civilni obleki, se morajo pred policijskim postopkom izkazati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj ko je možno, pa se morajo izkazati s službeno izkaznico.

Policist osebi, zoper katero je izvajal policijska pooblastila, na njeno zahtevo na kraju praviloma pove svoje ime in priimek ter policijsko enoto, v katero je razporejen, glede na okoliščine pa se izjemoma predstavi le z identifikacijsko številko, če oceni, da bi predstavitev z imenom in priimkom lahko povzročila njegovo ogroženost.

Policist se predstavi tako, da si oseba identifikacijo lahko zapomni ali zapiše.

Ob predstavitvi policist osebi v postopku pojasni policijsko pooblastilo oziroma nalogo, ki jo izvaja, razen če bi to ogrozilo ali otežilo izvedbo.

Ko mora biti med opravljanjem policijskih nalog zaradi policistove varnosti prikrita njegova prepoznavnost, sme policist izjemoma uporabljati maskirno pokrivalo. V takem primeru se policistu ni treba predstaviti v skladu z določbami prejšnjega člena.

O uporabi maskirnega pokrivala odloči generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali oseba, ki jo za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja nalog policije v zvezi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, lahko generalni direktor policije odredi za policiste vnaprejšnjo izdelavo prirejene identitete, oblikovane identitete ali prirejenega lastništva sredstev policije. Ti izrazi pomenijo:

Prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo se izdelajo pred izdajo odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe iz zakona, ki ureja kazenski postopek, vendar njihova uporaba ne sme biti usmerjena v preiskovanje konkretnega kaznivega dejanja. Prirejena identiteta in prirejeno lastništvo se smeta uporabljati le za izdelavo oblikovane identitete. Za izdelavo oblikovane identitete se lahko odredi uporaba prirejene identitete in prirejenega lastništva v pravnem prometu. Policija mora zagotoviti sledljivost uporabe prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva.

Prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo se lahko po tem členu uporabljajo eno leto od izdelave, z možnostjo večkratnega podaljšanja uporabe za eno leto. Uporabo podaljša generalni direktor policije na podlagi obrazloženega predloga pristojne enote policije. O izdelavi, podaljšanju ali uničenju prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva policija pisno obvesti vodjo specializiranega državnega tožilstva ali državnega tožilca, ki ga ta pooblasti.

Nadzor nad prirejeno identiteto, oblikovano identiteto in prirejenim lastništvom in njihovo uporabo izvaja najmanj enkrat letno v prostorih policije vodja specializiranega državnega tožilstva ali državni tožilec, ki ga ta pooblasti. Nadzor se izvaja tako, da se ne razkrije identitete policistov.

Vodja specializiranega državnega tožilstva ali državni tožilec, ki ga ta pooblasti, lahko odredi uničenje prirejene identitete, prirejenega lastništva ali prenehanje izdelave oblikovane identitete, če pri nadzoru ugotovi neskladje z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

Zaradi varstva tretjih oseb lahko generalni direktor policije odredi, da se policist, ki po tem členu uporablja prirejeno identiteto, v postopkih pred državnimi organi predstavi s pravo identiteto.

Na zaprosilo tujih pristojnih organov se lahko izdela prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo po določbah tega člena in 24. člena tega zakona tudi policijskemu delavcu tuje države s statusom tajnega delavca, ki jo mora uporabljati v skladu s tem členom in 24. členom tega zakona.

Način izdelave, hrambe in uničenja prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva iz tega člena in 24. člena tega zakona z internim aktom določi minister.

Za zaščito izvedbe policijske naloge pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov ali za zagotovitev varnosti izvajalcev prikritega preiskovalnega ukrepa in policistov, ki zagotavljajo neposredno operativno podporo pri izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko pristojni državni tožilec oziroma preiskovalni sodnik v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, dovoli uporabo prirejene identitete, oblikovane identitete ali prirejenega lastništva sredstev policije iz prejšnjega člena.

Ko policist uporablja prirejeno identiteto, se ne izkazuje in predstavlja po določbah 21. člena tega zakona.

Prirejena identiteta se lahko dodeli tudi tujim tajnim delavcem na zaprosilo tujih pristojnih organov.

Način izdelave, uporabe, hrambe in uničenja listin za prirejeno identiteto iz prejšnjega in tega člena z internim aktom določi minister.

Policist se ne predstavi po določbah 21. člena tega zakona, ko ima prirejeno identiteto.

Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo odredbe za izvedbo ukrepov iz 23. in 24. člena tega zakona izvesti tako, da so v njihovih zbirkah osebnih in drugih podatkov, javnih knjigah in uradnih evidencah začasno dostopni samo novi osebni podatki in podatki o nepremičninah ali premičninah. Prirejene dokumente ali javne listine morajo izdelati na način, ki ne omogoča dvoma o novi identiteti ali novem lastništvu.

Za izplačilo stroškov in nagrad v zvezi z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, odobrenih na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, ter za plačilo stroškov in nagrad, povezanih s pridobivanjem koristnih informacij o kaznivih dejanjih ali njihovih storilcih, odobrenih na podlagi tega zakona, se v finančnem načrtu policije določijo namenska proračunska sredstva. Podatki o izplačilih se vodijo skladno s predpisi, ki urejajo posamezna področja.

Poslovanje s sredstvi za posebne operativne namene iz prejšnjega odstavka z internim aktom določi minister.

Od denarnih prejemkov iz prvega odstavka tega člena se ne plačajo davki in prispevki za socialno varnost ali druge dajatve, ki jih določajo predpisi.

Policisti morajo tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje.

V drugih primerih smejo policisti zunaj delovnega časa opravljati policijske naloge, če v uniformi neposredno zaznajo kršitev predpisov in če je glede na okoliščine treba ukrepati takoj.

Policisti ne smejo opravljati policijskih nalog v primerih iz prejšnjega odstavka, če so sami udeleženi v takem dogodku.

O opravljanju policijskih nalog zunaj delovnega časa morajo policisti takoj seznaniti vodjo policijske enote, v katero so razporejeni.

Policisti morajo upoštevati posebnosti postopka in načelo izvzetosti (imuniteta) določenih oseb, objektov, prevoznih sredstev in stvari pri izvajanju policijskih nalog.

Osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto v Republiki Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, policisti ne smejo privesti, pridržati ali ji omejiti gibanje od trenutka, ko izvejo, da uživa imuniteto, morajo pa zbrati in zavarovati dokaze, da je oseba kršila predpise Republike Slovenije. O ugotovljeni kršitvi osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto, policija pisno obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Osebi, ki uživa diplomatsko imuniteto, je za kršitev mogoče izreči tiste sankcije, ki so v skladu z zakonom in niso obsežene z imuniteto.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo policisti preprečiti dejanje, s katerim oseba z diplomatsko imuniteto povzroča veliko nevarnost.

Osebo, ki uživa konzularno imuniteto v Republiki Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, smejo policisti privesti, pridržati ali ji omejiti gibanje le na podlagi pisnega naloga sodišča, ob sumu storitve kaznivega dejanja ali prekrška pa smejo zoper njo izvesti vsa zakonska policijska pooblastila in druga uradna dejanja, razen privedbe, pridržanja ali omejitve gibanja. Prejšnji stavek se ne uporablja za častne konzularne funkcionarje.

Policisti ne smejo vstopiti v prostore diplomatske misije in konzulata, razen konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, niti ne smejo vstopiti v zasebno stanovanje tujega diplomatskega predstavnika ali pregledati ali preiskati vozila, ki ga ta uporablja.

Izjemoma smejo policisti vstopiti v prostore diplomatske misije, če to zahteva ali s tem soglaša šef misije, ali v prostore konzulata, če to zahteva ali s tem soglaša šef konzulata, oseba, ki jo on določi, ali šef diplomatske misije države imenovanja. V takem primeru smejo policisti zahtevati, da jim tisti, ki je zahteval vstop, to pisno potrdi. V zasebno stanovanje tujega diplomatskega predstavnika smejo policisti vstopiti na zahtevo ali ob soglasju šefa misije, konzulata ali osebe, ki jo določita. V navedenih primerih mora biti prisoten predstavnik misije ali konzulata.

Ne glede na določbi četrtega in petega odstavka tega člena smejo policisti ob požaru ali drugih nesrečah, ki zahtevajo hitre varnostne ukrepe, vstopiti v prostore konzulata. V takem primeru, če je le mogoče, policisti predhodno obvestijo konzulat, v teh prostorih pa se zadržijo le nujno potreben čas.

Arhiva, dokumentov in uradnih dopisov diplomatskih misij in konzulatov ter po predpisih označene diplomatske in konzularne pošte ni dovoljeno odpirati, pregledovati, zadrževati ali zaseči. Navedena določba velja za arhive, dokumente in uradne dopise konzulatov, ki jih vodijo častni konzuli le, če so ti ločeni od drugih dokumentov častnega konzularnega funkcionarja ali drugih oseb.

Če policisti zavrnejo konzularno pošiljko, o tem napišejo poročilo, v katerem utemeljijo razloge in potek postopka.

Določbe prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena veljajo tudi za mednarodne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji in njihovo osebje, ki uživa imuniteto v obsegu, ki ga določajo mednarodne pogodbe.

Policisti izvajajo policijska pooblastila zoper osebe, ki uživajo diplomatsko ali konzularno imuniteto, v skladu z mednarodnim pravom in na način, ki ustreza mednarodnim običajem.

Če je storilec kaznivega dejanja ali prekrška oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto (poslanec, sodnik, sodnik ustavnega sodišča, varuh človekovih pravic, državni tožilec in državni svetnik) in se nanjo sklicuje, morajo policisti storiti vse potrebno, da se zberejo potrebni podatki in zavarujejo dokazi. Pri tem smejo policisti uporabiti vsa policijska pooblastila.

Če je privedena oseba, ki uživa imuniteto iz prejšnjega odstavka in se nanjo sklicuje, zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, morajo policisti o privedbi takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca.

Policijska pooblastila izvajajo policisti tudi zoper vojaške osebe, če to z drugim zakonom ni drugače določeno. O privedbi ali pridržanju vojaške osebe morajo takoj obvestiti vojaško policijo.

Policisti smejo vojaško osebo, ki bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog, povabiti v uradne prostore policije preko njenega poveljstva ali neposrednega predstojnika.

Če policisti opravljajo policijske naloge v objektu ali okolišu objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, ali na območju tabora, povabijo pristojno vojaško osebo, naj bo pri tem navzoča.

Za polnoletne osebe, za katere policisti ugotovijo, da jim je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, se glede vabljenja in privedbe uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za otroke.

Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti:

Način izvajanja policijskih pooblastil iz prejšnjega odstavka, razen če ni s tem zakonom določeno drugače, podrobneje predpiše minister po pridobitvi predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic.

Policisti zbirajo obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za uspešno opravljanje policijskih nalog, določenih s tem ali drugim zakonom.

Sodelovanje osebe pri zbiranju obvestil je prostovoljno. Oseba ima pravico do anonimnosti, razen če zakon, ki ureja kazenski postopek, in zakon, ki ureja postopek o prekrških, ne urejata drugače. Policisti pred zbiranjem obvestil poučijo osebo o pravici do prostovoljnosti in anonimnosti, razen če je do zbiranja obvestil prišlo na pobudo osebe ali v primeru preventivnih dejavnosti.

Policisti smejo zbirati obvestila od osebe neposredno na kraju dogodka, v službenih prostorih policije, na delovnem mestu osebe, na drugem primernem kraju, s pristankom osebe pa tudi na njenem domu.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo, ko policisti fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali pravno osebo pisno zaprošajo za informacije in obvestila.

Policisti smejo vabiti v uradne prostore osebo:

Policisti smejo osebo vabiti pisno, neposredno ustno, po telefonu ali elektronski poti.

Osebe, ki policiji niso znane, se lahko vabijo z javnim naznanilom.

Vabilo mora vsebovati kraj, čas in razlog vabljenja.

Osebo smejo policisti prisilno privesti le v primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če se vabilu ni odzvala niti izostanka ni opravičila, v pisnem vabilu pa je bila opozorjena na možnost prisilne privedbe.

Zaradi vabljenja oseba ne sme imeti nepotrebnih težav pri opravljanju svojega rednega dela.

Vabljeni osebi se na njeno zahtevo povrnejo potni stroški za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom od dejanskega prebivališča do kraja, kamor je vabljena, in nazaj. Če na poti ali delu poti javno prevozno sredstvo ne vozi, se vabljeni osebi povrnejo stroški za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom.

Način povrnitve potnih stroškov vabljeni osebi podrobneje predpiše minister.

Otroka smejo policisti vabiti le preko staršev ali skrbnika.

Ko policisti vabijo mladoletnika, morajo hkrati obvestiti tudi starše ali skrbnika.

Če bi bilo vabljenje ali obveščanje staršev ali skrbnika v nasprotju s koristmi otroka ali mladoletnika, morajo policist o postopku obvestiti pristojni center za socialno delo.

Policisti smejo na način iz 35. člena tega zakona izjemoma vabiti tudi osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za preverjanje strokovnosti izvedenih policijskih nalog oziroma pooblastil, notranje varnosti ali integritete delavcev policije.

Vabljena oseba iz prejšnjega odstavka ne sme biti prisilno privedena.

Policisti smejo opozoriti fizične in pravne osebe ter državne organe na okoliščine, ravnanja ali opustitev ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale javni red, življenje, osebno varnost ali premoženje.

Policisti opozarjajo ustno ali pisno, z uporabo tehničnih sredstev ali preko javnih medijev.

Opozorila morajo biti jasna in kratka ter nedvoumno izražena.

Opozorila za pravne osebe in državne organe policisti izrečejo odgovorni osebi.

Z ukazom smejo policisti fizičnim in pravnim osebam ter državnim organom dati navodila in zahtevati od njih ravnanja ali opustitev ravnanj, da bi opravili policijske naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.

Policisti ukazujejo neposredno ustno ali tudi z uporabo tehničnih sredstev ali na drug primeren način.

Če je glede na okoliščine to mogoče, policisti ob ukazu navedejo razlog, zaradi katerega je potrebna določena storitev ali opustitev ravnanja, ter kakšni ukrepi bodo izvedeni ob neupoštevanju ukaza.

Ukazi morajo biti jasni in kratki ter nedvoumno izraženi.

Ukaz za pravne osebe in državne organe izrečejo odgovorni osebi.

Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe, ki:

Za zadrževanje na določenem kraju ali v določenem času se šteje zlasti navzočnost na javnih krajih, kjer je gibanje dovoljeno pod določenimi pogoji, v okolišu varovanih objektov, objektov posebnega pomena ali na drugih krajih, zlasti kjer je večja dnevna, občasna ali trenutna migracija ljudi oziroma na javnem prevoznem sredstvu, če gre za varnostno tvegana območja.

Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe in posredovati njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb ter nosilcev javnih pooblastil, če je to nujno za izvajanje pooblastil teh uradnih oseb ali za zagotavljanje njihove varnosti.

Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.

Policisti ugotavljajo identiteto osebe tako, da jo na primeren način ustavijo oziroma pristopijo do nje in ji pojasnijo razlog izvedbe policijskega postopka ter od nje zahtevajo izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da listino pogledajo ter primerjajo in preverijo podatke v ustreznih evidencah. Če okoliščine policistom onemogočajo takojšnje pojasnilo razloga izvedbe policijskega postopka, policisti osebam razlog pojasnijo takoj, ko je glede na okoliščine to mogoče.

Če je oseba zakrita ali zamaskirana, smejo policisti zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovijo njeno identiteto.

Če policisti dvomijo o pristnosti javne listine ali je oseba nima ali identitete ni možno z gotovostjo ugotoviti, smejo ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc policije, uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen in razumen.

Če policisti ne morejo ugotoviti identitete osebe na način, določen v tem členu, smejo izvesti identifikacijski postopek. Če identifikacijskega postopka na kraju ni mogoče izvesti, smejo policisti zaradi izvedbe identifikacijskega postopka osebo privesti v policijske prostore.

Policisti smejo vzeti prstne odtise osebi, ki je poskušala nedovoljeno prestopiti ali je nedovoljeno prestopila državno mejo, in osebi, ki ji je na podlagi zakona, ki ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo in njihovo prebivanje v Republiki Sloveniji, izdana odločba o vrnitvi, ter te osebe fotografirati.

Zaradi ugotovitve identitete pogrešane osebe in identifikacije najdenega trupla smejo policisti poiskati in zavarovati material za identifikacijo (nosilce biološkega materiala in materiala za pridobitev odtisov prstov in dlani pogrešane osebe), ob soglasju osebe, ki je s pogrešano osebo v krvnem sorodstvu, pa tudi odvzeti bris njene ustne sluznice.

Identifikacijski postopek obsega preverjanje podatkov v evidencah policije, uradnih evidencah in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, pravnimi akti Evropske unije, ki so neposredno uporabljivi, ali z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, zajem ali odvzem in primerjavo prstnih odtisov ter odtisov dlani, zabeleženje in primerjavo opisa osebe, fotografiranje osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb, odvzem brisa ustne sluznice, in kadar tega ni mogoče odvzeti, odvzem drugega biološkega materiala in primerjavo profilov DNK ter druga povezana operativna in pomožna kriminalističnotehnična opravila. Fotografijo in osebni opis osebe smejo policisti tudi objaviti.

Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za identifikacijo trupla, ugotovitev identitete in izsleditev iskane osebe, najdbo pogrešane osebe ter za ugotovitev identitete žrtve kaznivih ravnanj.

Policija išče osebe, ki so pogrešane in je glede na okoliščine mogoče domnevati, da potrebujejo pomoč.

Policija išče tudi druge osebe, če tako določajo drugi zakoni.

Pri iskanju oseb smejo policisti uporabiti službenega psa, tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, termovizijske kamere in naprave za gledanje ponoči. Posnetki se brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka.

V primerih iz prvega odstavka tega člena smejo policisti:

Zahtevo iz prve alineje prejšnjega odstavka operaterju mobilne telefonije pošlje Operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave.

Pregled osebnih predmetov, prostorov in prevoznih sredstev, ki jih je pogrešana oseba uporabljala za bivanje oziroma za življenje, smejo policisti opraviti, če bližnji, s katero pogrešana oseba živi v skupnem gospodinjstvu, to dovoli.

Vpogled v podatke, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije pogrešane osebe, pridobitev podatkov od banke o plačilnem prometu pogrešane osebe in v primerih iz prejšnjega odstavka, ko bližnja oseba ne živi v skupnem gospodinjstvu s pogrešano osebo, smejo policisti opraviti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, če je to nujno za razjasnitev okoliščin pogrešitve in izsleditev pogrešane osebe. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepih v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur.

S podatki, ki jih policisti pridobijo na podlagi četrtega odstavka tega člena morajo ravnati še posebno skrbno in jih uporabiti na način in v obsegu, ki so nujno potrebni za ugotavljanje okoliščin pri iskanju pogrešane osebe. Ko je oseba najdena, se seznani z zbranimi podatki. Zbranih podatkov se v druge namene ne sme uporabiti.

Način iskanja oseb z internim aktom določi generalni direktor policije.

Prikrita kontrola se izvaja pri mejni in policijski kontroli v notranjosti države na podlagi ukrepov za osebe, motorna vozila ne glede na pogon, priklopna vozila z največjo dovoljeno maso nad 750 kg, bivalne priklopnike, plovila, zabojnike, zrakoplove, strelno orožje, prazne uradne dokumente, ki so bili ukradeni, odtujeni ali izgubljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, izdane identifikacijske dokumente, kot so potni listi, osebne izkaznice, dovoljenja za prebivanje, potovalni dokumenti in vozniška dovoljenja, ki so bili ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali razveljavljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, ter za negotovinska plačilna sredstva, ki so vneseni v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Uredbe 2018/1862/EU.

Prikrita kontrola pomeni prikrito zbiranje čim več informacij iz tretjega odstavka tega člena med izvajanjem mejne kontrole in policijske kontrole v notranjosti države.

Namenska kontrola pomeni pregled osebe, vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugih zakonov, ki urejajo postopek pregleda. Če niso izpolnjeni zakonski pogoji za pregled, se namenska kontrola nadomesti s prikrito kontrolo.

Za namene prikrite kontrole se organu, ki je podal predlog za razpis, pošljejo informacije iz prvega odstavka 37. člena Uredbe 2018/1862/EU.

Policisti morajo prikrito kontrolo uporabljati in opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in pravice oseb, ki jo spremljajo.

Če obstajajo zadostni dejanski razlogi, da je bilo storjeno, da se pripravlja, izvršuje oziroma organizira kaznivo dejanje iz tretjega odstavka tega člena, če na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlasti na podlagi informacij policije, kazenskih ovadb, kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, se sme za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj, izvrševanja kazenske sodbe in preprečevanja ogrožanja javne varnosti razpisati ukrep prikrite kontrole zoper osebo, ki se vnese v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem.

Kadar obstajajo zadostni dejanski razlogi, da so predmeti iz prvega odstavka prejšnjega člena ali negotovinska plačilna sredstva povezani s kaznivimi dejanji iz naslednjega odstavka, se lahko v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem vnese razpis prikrite kontrole za te predmete ali negotovinska plačilna sredstva, ki se lahko poveže z razpisom iz prvega odstavka tega člena.

Ukrep prikrite kontrole se sme razpisati za naslednja kazniva dejanja: terorizem po 108. členu, potovanje v tujino z namenom terorizma po 108.a členu, financiranje terorizma po 109. členu, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj po 110. členu, novačenje in usposabljanje za terorizem po 111. členu, trgovino z ljudmi po 113. členu, uboj po 115. členu, umor po 116. členu, ugrabitev in prisilno izginotje po 134. členu, posilstvo po 170. členu, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, zlorabo prostitucije po 175. členu, prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva po 176. členu, neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu po 187. členu, veliko tatvino po 205. členu, rop po 206. členu, goljufijo po 211. členu, izsiljevanje po 213. členu, nedovoljeno posest in promet s stvarmi, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, po 218. členu, poslovno goljufijo po 228. členu, goljufijo na škodo Evropske unije po 229. členu, zlorabo informacijskega sistema po 237. členu, ponarejanje denarja po 243. členu, ponarejanje in uporabo ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranje denarja po 245. členu, uporabo ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po 247. členu, izdelavo, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje po 248. členu, tihotapstvo po 250. členu, hudodelsko združevanje po 294. členu, nedovoljeno proizvodnjo in promet orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu, povzročitev splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena, ugrabitev zrakoplova ali plovila po 329. členu, napad na varnost zračnega prometa po 330. členu, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu, diverzijo po 356. členu, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanje talcev po 373. členu in piratstvo po 374. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 6/16 - popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP in 16/23; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).

Razpis prikrite kontrole iz prvega odstavka tega člena s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije. Predlog policije in odredba državnega tožilca morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe, predmetov iz prvega odstavka prejšnjega člena ali negotovinskih plačilnih sredstev, ki so vnesena v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Uredbe 2018/1862/EU, razlog in utemeljitev za razpis prikrite kontrole. Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko državni tožilec na ustni predlog policije začetek izvajanja ukrepa izjemoma dovoli z ustno odredbo. O ustnem predlogu državni tožilec napiše uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga predčasne izvedbe, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe.

Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko državni tožilec na ustni predlog policije začetek izvajanja ukrepa izjemoma dovoli z ustno odredbo. O ustnem predlogu državni tožilec napiše uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga predčasne izvedbe, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe.

Izvajanje ukrepa sme trajati največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se na podlagi pisnega predloga sme podaljšati vsakič za tri mesece. Skupno sme ukrep trajati 12 mesecev. Če nadaljnje pomembne okoliščine kažejo na to, da je treba ukrep še naprej izvajati, se sme ukrep na podlagi pisnega predloga izjemoma podaljšati vsakič še za tri mesece, na skupno največ 18 mesecev. Razpis ukrepa za predmete iz prvega odstavka prejšnjega člena ali za negotovinska plačilna sredstva, ki je povezan z razpisom ukrepa za osebe iz prvega odstavka tega člena, se hrani toliko časa, kot se hrani razpis ukrepa za osebo.

Razpis se sme odrediti tudi za naslednja kazniva dejanja: genocid po 100. členu, hudodelstvo zoper človečnost po 101. členu in vojna hudodelstva po 102. členu, izdajo tajnih podatkov po 260. členu, veleizdajo po 348. členu, napad na ozemeljsko celovitost po 349. členu, uboj predsednika republike po 352. členu, nasilje zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oborožen upor po 355. členu in vohunstvo po 358. členu KZ-1, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Glede pogojev odreditve razpisov in roka njihovega trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se mora o razlogih za izdajo razpisa še pred izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvesti.

Razpis ukrepa sme policija hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega je bil razpisan. Policija preneha izvajati ukrep takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil razpisan. Policija o prenehanju brez odlašanja pisno obvesti državnega tožilca. Razpis ukrepa se izbriše po izteku veljavnosti razpisa ukrepa oziroma ko odredbodajalec izda odločbo o izbrisu ukrepa.

Policisti smejo zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali ugotavljanja identitete neznane osebe opraviti prepoznavo oseb po fotografijah.

Pred prepoznavo policist osebo opozori, da mora po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, varovati tajnost osebnih podatkov, ki jih bo izvedela pri prepoznavi.

Policist mora od osebe, ki bo opravila prepoznavo, najprej zahtevati, da opiše in navede fizične znake, po katerih se oseba, ki jo bo prepoznavala, razlikuje od drugih oseb, šele potem ji pokaže fotografijo, in sicer skupaj z drugimi primerljivimi fotografijami, na katerih so njej neznane osebe. Policist, ki vodi prepoznavo po fotografijah, mora zagotoviti, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala.

O prepoznavi policist napiše uradni zaznamek, v katerega navede tudi, katere fotografije je oseba videla.

Pri postopku smejo policisti uporabljati fotografije iz evidence fotografiranih oseb ali fotografije oseb, pridobljene na drug zakonit način. Fotografije oseb, ki bodo pokazane pri prepoznavi, morajo biti izbrane na podlagi predhodno pridobljenega osebnega opisa.

Ko v postopku sodeluje več oseb, se prepoznava opravlja z vsako posebej.

Policisti smejo izdelati fotorobota zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali ugotavljanja identitete neznane osebe.

Izdelan fotorobot se sme objaviti.

Način izdelave in objave fotorobota z internim aktom določi generalni direktor policije.

Pri preiskovanju kaznivih dejanj smejo policisti ob upoštevanju okoliščin kaznivega dejanja kot pripomoček izvesti poligrafski postopek. Ob začetku postopka morajo osebo seznaniti:

Poligrafski postopek se sme izvesti samo s pisnim soglasjem osebe. Pisno soglasje za poligrafski postopek mladoletnika izdajo starši ali skrbnik. Če so starši ali skrbnik osumljeni kaznivega dejanja zoper mladoletnika, pisno soglasje izda pristojni center za socialno delo. Poligrafski postopek se ne sme izvesti zoper otroka.

Policist mora prekiniti poligrafski postopek, če oseba soglasje zanj umakne ali če policist ugotovi, da je oseba v psihofizičnem stanju, ki ni primerno za ta postopek.

Minister predpiše način pridobitve soglasja in način seznanitve osebe po prvem odstavku tega člena. Tehnične kriterije in postopek izvedbe poligrafskega postopka z internim aktom določi generalni direktor policije.

Policisti smejo vzpostaviti cestno zaporo z blokadno točko zaradi popolne ali selektivne kontrole nad vozili in osebami, če:

Cestno zaporo z blokadno točko odredi generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali oseba, ki jo za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.

Cestna zapora z blokadno točko sme trajati, dokler ne preneha verjetnost nastanka velike nevarnosti, ni odpravljena velika nevarnost, ni prijet storilec, ni izsleden predmet ali dokler niso preprečene hujše kršitve. Če se ugotovi, da cilja s cestno zaporo ne bo mogoče doseči, jo je treba takoj umakniti.

Če morajo prijeti storilca kaznivega dejanja ali prepeljati v najbližji zdravstveni zavod osebo, ki potrebuje nujno zdravniško pomoč, ali opraviti drugo nujno policijsko nalogo, smejo policisti, če tega ne morejo storiti drugače, uporabiti najbližje dosegljivo prevozno sredstvo ali sredstvo za zvezo oziroma kakšno drugo sredstvo.

Sredstva gasilcev, civilne zaščite in drugih reševalnih služb smejo policisti uporabiti le za prevoz osebe, ki potrebuje nujno zdravniško pomoč, v najbližji zdravstveni zavod. Z istim namenom smejo policisti v dogovoru z vojaškimi osebami uporabiti tudi sredstva Slovenske vojske.

Policisti upravičencu po možnosti pojasnijo, da bo sredstvo uporabljeno zaradi opravljanja policijske naloge, kdaj in kje mu bo vrnjeno in da mu bo izdano potrdilo o uporabi.

Lastnik sredstva iz prvega odstavka tega člena ima pravico do povračila stroškov in morebitne premoženjske škode, ki mu je bila povzročena z uporabo njegovega sredstva.

Pri opravljanju policijskih nalog na javnih prevoznih sredstvih imajo policisti pravico do brezplačnega prevoza s temi sredstvi in pravice iz obveznega zavarovanja potnikov v javnem prometu.

Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti opraviti varnostni pregled osebe, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati njen napad ali samopoškodbo.

Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer policisti ugotavljajo, ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete ali snovi.

Pri varnostnem pregledu osebe policisti z rokami pretipajo njena oblačila, rokavice, pokrivalo in lase ter pregledajo obutev. Varnostni pregled osebe ne obsega telesnega pregleda niti osebne preiskave.

Pri varnostnem pregledu stvari policisti pregledajo predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni predmeti ali snovi.

Pri varnostnem pregledu prevoznega sredstva, ki je v neposredni bližini in dostopno osebi, ki jo varnostno pregledujejo, policisti pregledajo njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za prtljago ali opremo vozila. Pri tem ne smejo pregledovati skritih delov vozila.

Pred namestitvijo osebe v prostor za pridržanje policisti opravijo podrobnejši varnostni pregled osebe. Pri tem podrobneje pretipajo in pregledajo predvsem notranjost obuval, žepe, notranje dele in prikrita mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi. Če je potrebno, smejo zahtevati, da oseba posamezna vrhnja oblačila sleče, da jih podrobneje pregledajo. Pri tem policisti podrobno pregledajo tudi vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s sabo. V skladu s tem odstavkom policisti ravnajo tudi, ko zaradi začasne omejitve gibanja osebo nastanijo v center za tujce.

Varnostni pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če varnostnega pregleda ni mogoče odložiti.

Pri varnostnem pregledu smejo policisti uporabljati tehnična sredstva ali službenega psa.

Če policisti pri varnostnem pregledu otipajo oziroma odkrijejo orožje, nevaren predmet ali snov, to ne glede na mesto najdbe odvzamejo, osebi pa vrnejo po koncu policijskega postopka, razen če ne najdejo predmeta, ki mora biti zasežen po zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek o prekrških, ali po drugem zakonu. V takih primerih policisti po varnostnem pregledu nadaljujejo postopek po teh predpisih.

Policisti smejo zaradi zasega predmetov opraviti pregled osebe, če na podlagi njihove neposredne zaznave obstaja velika verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči.

Pred začetkom pregleda policisti ukažejo osebi, naj sama izroči predmete, razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja.

Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če s pregledom ni mogoče odlašati.

Pregled osebe ne obsega telesnega pregleda ali osebne preiskave. Pri pregledu policisti z rokami pretipajo oblačila osebe in pregledajo vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s sabo. Policisti pri pregledu stvari ne smejo s silo odpirati zaprtih predmetov.

Če se oseba iz prvega odstavka tega člena nahaja v ali ob vozilu in so policisti neposredno zaznali, da so bili predmeti skriti ali odvrženi v vozilo ali se nahajajo v vozilu, smejo pregledati tudi notranjost vozila, razen njegovih skritih delov.

Če policisti med pregledom najdejo predmet, ki mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekršku, ali na podlagi drugega zakona, policisti nadaljujejo postopek po teh predpisih.

Policisti smejo brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore:

Pred vstopom v tuje stanovanje in druge prostore policisti osebo v notranjosti seznanijo z razlogi vstopa, razen če tega ni mogoče storiti, ker je treba ukrepati takoj in nepričakovano.