Uredba o izvajanju Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA)

Na podlagi 3. člena Zakona o ratifikaciji Sporazuma o pristopu Republike Slovenije k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini ter Dodatnih protokolov št. 4 in št. 5 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 14/97), 3. člena Zakona o ratifikaciji Sporazuma o pristopu Romunije k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini s Protokoloma 17 in 21 ter prilogami (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/00), 3. člena Zakona o ratifikaciji Sporazuma o pristopu Republike Bolgarije k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini s prilogami in Protokoloma 26 in 31 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/01), 3. člena Zakona o ratifikaciji Dodatnega protokola št. 6 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/01), 3. člena Zakona o ratifikaciji Sporazuma o pristopu Republike Hrvaške k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/03) in 3. člena Uredbe o ratifikaciji Dodatnega protokola št. 12 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 24/03) ter za izvajanje Uredbe o ratifikaciji Dodatnega protokola št. 11 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini in Dodatnega protokola št. 13 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 24/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa pogoje za uvoz blaga, ki se v letu 2004 uvaža v Republiko Slovenijo in je po poreklu iz držav pogodbenic CEFTA (Republike Bolgarije, Češke republike, Republike Hrvaške, Republike Madžarske, Republike Poljske, Romunije in Slovaške republike).

Za namene te uredbe izraz ‘uvoz’ pomeni sprostitev blaga v prosti promet, kakor tudi katerikoli drug carinski postopek, pri katerem nastane carinski dolg.

Za industrijske izdelke, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo in so po poreklu iz Republike Bolgarije, Češke republike, Republike Hrvaške, Republike Madžarske, Republike Poljske, Romunije in Slovaške republike, se uporablja carinska stopnja “prosto“.

Za industrijske izdelke v smislu prvega odstavka tega člena se štejejo izdelki, uvrščeni v 25. do 97. poglavje kombinirane nomenklature.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Bolgarije, ki so navedeni v prilogi 1 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto”. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Bolgarije, ki so navedeni v prilogi 2 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Bolgarije, ki so navedeni v prilogi 3 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah, določenih v tej prilogi.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Bolgarije, ki so navedeni v prilogah 4 in 5 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah. Posebna uvozna dajatev se plačuje v višini 50% od predpisane v času uvoza.

Uvozna dajatev iz tretjega odstavka tega člena predstavlja seštevek znižane carinske stopnje in znižane posebne uvozne dajatve izražene v odstotku, v skladu s Sporazumom o pristopu Republike Bolgarije k CEFTA.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Češke republike, ki so navedeni v prilogi 6 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto”. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Češke republike, ki so navedeni v prilogi 7 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Češke republike, ki so navedeni v prilogi 8 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah, določenih v tej prilogi.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Češke republike, ki so navedeni v prilogi 9 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v tej priloi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Češke republike, ki so navedeni v prilogah 10 in 11 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah.

Uvozna dajatev iz tretjega in petega odstavka tega člena predstavlja seštevek znižane carinske stopnje in znižane posebne uvozne dajatve izražene v odstotku, v skladu z Dodatnim protokolom št. 6 k CEFTA.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Madžarske, ki so navedeni v prilogi 12 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto”. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Madžarske, ki so navedeni v prilogi 13 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Madžarske, ki so navedeni v prilogi 14 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah, določenih v tej prilogi.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Madžarske, ki so navedeni v prilogah 15 in 16 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah. Posebna uvozna dajatev se plačuje v višini 50% od predpisane v času uvoza.

Uvozna dajatev iz tretjega odstavka tega člena predstavlja seštevek znižane carinske stopnje in znižane posebne uvozne dajatve izražene v odstotku, v skladu z Dodatnim protokolom št. 6 k CEFTA.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Poljske, ki so navedeni v prilogi 17 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto”. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Poljske, ki so navedeni v prilogi 18 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Poljske, ki so navedeni v prilogi 19 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah, določenih v tej prilogi.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Poljske, ki so navedeni v prilogah 20 in 21 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah. Posebna uvozna dajatev se plačuje v višini 50% od predpisane v času uvoza.

Uvozna dajatev iz tretjega odstavka tega člena predstavlja seštevek znižane carinske stopnje in znižane posebne uvozne dajatve izražene v odstotku, v skladu z Dodatnim protokolom št. 6 k CEFTA.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Romunije, ki so navedeni v prilogi 22 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto”. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Romunije, ki so navedeni v prilogi 23 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Romunije, ki so navedeni v prilogi 24 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah, določenih v tej prilogi.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Romunije, ki so navedeni v prilogi 25 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Romunije, ki so navedeni v prilogi 26 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v tej prilogi.

Uvozna dajatev iz tretjega in petega odstavka tega člena predstavlja seštevek znižane carinske stopnje in znižane posebne uvozne dajatve izražene v odstotku, v skladu z Dodatnim protokolom št. 6 k CEFTA.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Slovaške republike, ki so navedeni v prilogi 27 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto”. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Slovaške republike, ki so navedeni v prilogi 28 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Slovaške republike, ki so navedeni v prilogi 29 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah, določenih v tej prilogi.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Slovaške republike, ki so navedeni v prilogah 30 in 31 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Slovaške republike, ki so navedeni v prilogah 32 in 33 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah.

Uvozna dajatev iz tretjega in petega odstavka tega člena predstavlja seštevek znižane carinske stopnje in znižane posebne uvozne dajatve izražene v odstotku, v skladu z Dodatnim protokolom št. 6 k CEFTA.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Hrvaške, ki so navedeni v prilogi 34 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto“. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Hrvaške, ki so navedeni v prilogi 35 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Hrvaške, ki so navedeni v prilogi 36 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje uvozna dajatev po stopnjah, določenih v tej prilogi.

Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Hrvaške, ki so navedeni v prilogah 37 in 38 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah oziroma stopnji “prosto“ in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.

Uvozna dajatev iz tretjega odstavka tega člena predstavlja seštevek znižane carinske stopnje in znižane posebne uvozne dajatve, izražene v odstotku, v skladu s Sporazumom o pristopu Republike Hrvaške k CEFTA.

Količine blaga v okviru posamezne carinske kvote iz prilog 4, 10, 15, 20, 30 in 32 k tej uredbi se razdelijo po metodi dražbe pravic do uvoza blaga v okviru carinskih kvot, iz prilog 5, 9, 11, 16, 21, 25, 26, 31, 33 in 37 k tej uredbi po metodi prednostne obravnave po vrstnem redu prispelih zahtevkov, iz priloge 38 k tej uredbi pa po metodi komisijske delitve. Te metode so določene z uredbo o načinu delitve količin blaga v okviru carinskih kvot (Uradni list RS, št. 115/02 in 11/03).

Pri uveljavljanju preferencialne carinske obravnave pri uvozu blaga po 3. členu, razen iz Republike Hrvaške, ter po 4., 5., 6., 7., 8. in 9. členu te uredbe je treba carinskemu organu poleg drugih dokumentov predložiti tudi dokazilo o poreklu blaga, ki je izdano ali dano v državi izvoza v skladu s preferencialnimi pravili o poreklu blaga, določenimi v prilogi 39 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, oziroma pravili o poreklu blaga, določenimi v prilogi 40 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, če blago vsebuje materiale po poreklu iz Republike Hrvaške.

Pri uveljavljanju preferencialne carinske obravnave pri uvozu blaga iz Republike Hrvaške po 3. in 10. členu te uredbe je treba carinskemu organu poleg drugih dokumentov predložiti tudi dokazilo o poreklu blaga, ki je izdano ali dano v državi izvoza v skladu s preferencialnimi pravili o poreklu blaga, določenimi v prilogi 40.

Carinski organi Republike Slovenije potrjujejo dokazila o poreklu blaga za izvoz blaga iz Slovenije v države pogodbenice CEFTA, razen Republiko Hrvaško, če gre za izvoz blaga, ki v skladu z Dodatnim protokolom št. 5 k CEFTA, Sporazumom o pristopu Romunije k CEFTA, Sporazumom o pristopu Republike Bolgarije k CEFTA, Dodatnim protokolom št. 6 k CEFTA in Dodatnim protokolom št. 12 k CEFTA uživa preferencialno obravnavo in če so izpolnjeni pogoji, določeni s preferencialnimi pravili o poreklu blaga iz priloge 39 k tej uredbi oziroma priloge 40 k tej uredbi, če blago vsebuje materiale po poreklu iz Republike Hrvaške.

Carinski organi Republike Slovenije potrjujejo dokazila o poreklu blaga za izvoz blaga iz Slovenije v Republiko Hrvaško, če gre za izvoz blaga, ki v skladu s Sporazumom o pristopu Republike Hrvaške k CEFTA uživa preferencialno obravnavo in če so izpolnjeni pogoji, določeni s preferencialnimi pravili o poreklu blaga iz drugega odstavka tega člena.

Pri uvozu blaga po določbah te uredbe se v enotno carinsko listino (ECL) v skladu s 126. členom Uredbe za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 107/02 in 50/03) v polje 39 vpiše naslednje štirimestne šifre:

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2004 in velja do 30. aprila 2004.

Priloge 1 do 38  ( Priloga PDF )

I. ODDELEK   SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen      Opredelitev pojmov
II. ODDELEK  OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen      Splošne zahteve
3. člen      (črtan)
4. člen      Kumulacija porekla
5. člen      V celoti pridobljeni izdelki
6. člen      Zadosti obdelani ali predelani izdelki
7. člen      Nezadostni postopki obdelave ali predelave
8. člen      Enota kvalifikacije
9. člen      Dodatki, nadomestni deli in orodje
10. člen     Garniture
11. člen     Nevtralne sestavine
III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen     Načelo teritorialnosti
13. člen     Neposredni prevoz
14. člen     Razstave
IV. ODDELEK  POVRAČILO ALI IZVZETJE OD CARINSKIH DAJATEV
15. člen     Prepoved povračila ali izvzetja od carinskih dajatev
V. ODDELEK   DOKAZILO O POREKLU
16. člen     Splošne zahteve
17. člen     Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1
18. člen     Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
19. člen     Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
20. člen     Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega
             ali danega dokazila o poreklu
20.a člen    Ločeno knjigovodsko izkazovanje
21. člen     Pogoji za izjavo na računu
22. člen     Pooblaščeni izvoznik
23. člen     Veljavnost dokazila o poreklu
24. člen     Predložitev dokazila o poreklu
25. člen     Uvoz po delih
26. člen     Izjeme pri dokazilu o poreklu
27. člen     Dokazilne listine
28. člen     Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin
29. člen     Razlike in oblikovne napake
30. člen     Zneski, izraženi v evrih
VI. ODDELEK  DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen     Medsebojna pomoč
32. člen     Preverjanje dokazil o poreklu
33. člen     Reševanje sporov
34. člen     Kazni
35. člen     Proste cone
VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE
36. člen     Spremembe protokola
37. člen     Pododbor za carinske zadeve
38. člen     Priloge I – V
Seznam prilog
Priloga I:   Uvodne opombe k seznamu v prilogi II
Priloga II:  Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih
             brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili status blaga s poreklom
Priloga III: Vzorci potrdil o prometu blaga EUR.1 in zahtev za potrdilo o prometu
             blaga EUR.1
Priloga IV:  Besedilo izjave na računu
Priloga V:   Zapis o soglasju
Skupne izjave
Skupna izjava o pregledu srpememb pravil o poreklu, ki so posledica sprememb v
harmoniziranem sistemu

V tem protokolu:

“izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

“material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

“izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

“blago“ pomeni materiale in izdelke;

“carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);

“cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna proizvajalcu v državi pogodbenici plača podjetju, v katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

“vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi pogodbenici;

“vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v točki g) in se smiselno uporablja;

“dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 4. členu, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva dokazljiva cena, plačana za materiale v državi pogodbenici;

“poglavja” in “tarifne številke” pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga, ki se v tem protokolu navaja kot harmonizirani sistem ali HS;

 “uvrščen” se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;

“pošiljka” pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

“ozemlje” vključuje teritorialno morje.

Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz države pogodbenice štejejo:

izdelki, v celoti pridobljeni v tej državi pogodbenici v smislu 5. člena;

izdelki, pridobljeni v tej državi pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni, če so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v tej državi pogodbenici v smislu 6. člena.

Brez vpliva na določbe 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz države pogodbenice, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Lihtenštajnom (1)), Češke republike, Estonije, Evropske skupnosti, Madžarske, Isladnije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije, Slovenije, Slovaške republike in Turčije v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med to državo pogodbenico in vsako od teh držav, če obdelava ali predelava, opravljena v tej državi pogodbenici presega postopke, omenjene v 7. členu.

Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v državi pogodbenici ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz te države pogodbenice samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države, omenjene v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v tej državi pogodbenici.

Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v državi pogodbenici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.

V celoti pridobljeni izdelki